Predlagam zamenjavo sedanjih 'belih obvestil' o priporočeni pošti z novimi, kjer naj bo obvezna rubrika tudi, kdo je pošiljatelj.
Ta predlog sem v preteklih letih že nekajkrat posredoval neposredno generalni upravi Pošte Slovenije, a z njihove strani kakršnegakoli odziva ni bilo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
V zvezi z vašim pozivom k preučitvi predloga o spremembi »belih obvestil« vam v nadaljevanju podajamo pojasnilo, kateri predpisi in kako urejajo zadevno področje ter tudi pojasnilo, zakaj predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo in realizacijo.
Sprejem in vročanje poštnih pošiljk urejata Zakon o poštnih storitvah (Ur. !. RS, št. 51/2009, 77/2010, 40/2014 (Z/N-B) in 81/2015) in na njegovi osnovi sprejeti podzakonski akti ter splošni pogoji poslovanja Pošte Slovenije d.o.o.
41. člen zakona določa, za katere vrste pošiljk in v katerih primerih se naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki, in sicer tako, da pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka. Smiselno enaka določba je tudi v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve in Splošnih pogojih izvajanja drugih poštnih storitev Pošte Slovenije d. o. o.
Obvestilo o prispeli pošiljki (Obrazec P-75), ki je puščeno naslovniku v primeru, ko pošiljke iz kakršnegakoli razloga ni bilo mogoče vročiti na naslovu, tako vsebuje vse obvezne elemente, ki naslovniku kot tudi pošti omogočajo identifikacijo pošiljke za njeno izročitev v predpisanem roku. Predlog tudi ne bi bil v celoti izvedljiv, saj navajanje pošiljatelja na pošiljkah ni obvezno pri vseh kategorijah pošiljk, za katere se lahko izpiše obvestilo o prispeli pošiljki. Ob tem je tudi nujno poudariti, da bi bila realizacija takšnega predloga povezana z nesorazmerno visokimi stroški zaradi prilagoditev informacijske podpore ter dodatnega vnosa podatkov.
Poleg Zakona o poštnih storitvah pa vročanje pisanj v postopkih državnih organov urejajo tudi drugi posebni zakoni. Za pisma, ki se vročajo v pravdnem postopku, v upravnem postopku, v kazenskem postopku in v postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, so roki, kraj in način vročitve teh pošiljk urejeni posebej oziroma drugače, prav tako pa je predpisana vsebina in oblika ovojnice, katere sestavni del je sporočilo o prispelem pismu. Sestavni del teh obvestil so poleg običajnih informacij o vrsti, kraju in času prevzema pošiljke, tudi podatki o pošiljatelju, o številki spisa, naveden pa je tudi pravni pouk oziroma opozorilo o posledicah, če naslovnik pošiljke ne prevzem v predpisanem roku. Dodatna razlika med pisanji oziroma pošiljkami, ki se vročajo po Zakonu o poštnih storitvah (t. i. belo obvestilo Obrazec P-75), in pisanji, ki se vročajo po posebnih zakonih, je tudi ta, da lahko naslovnik v prvem primeru prevzem pošiljke zavrne, medtem ko v drugem primeru to ni možno.
opazovalki:
vse pošte resnejšega ali usodnejšega značaja imajo predpisane oblike kuvert, kjer je na njih označen tako pošiljavec, kot ozn zadeve. Na teh obvestilih, ki so del kuverte, poštar dopiše le datum poskusa prve vročitve.
take pošte se puste v nabiralniku po 15 dneh, tako da gre v primeru belih obvestil za bistveno manj pomembne pošte
Potem nekateri sploh ne bodo šli dvignit pošiljko, če bo ta od policije, sodišča, izvšritelja itd.
Ne vem sicer po kakšnih kriterijih se lahko pošta potem čez 15 dni vrže v nabiralnik ali izroči celo sosedu (?!). Vemo, da nekateri pošte ne dvignejo in jim očitno ni bila vržena v nabiralnik ali izročena radovednemu sosedu, saj so se na sodiščih uspešno zagovarjai, da pošte niso dobili. Je pa čudno, da piše, da je pošilajtelj npr iz Kopra in potem ugotoviš, da si dobil kakšno kreditno kartico od firme, ki sploh nima sedeža tam.
Legitimen pomislek. Zagotovo se m jas proti zaradi tega.
(1) Če zaradi tega veliko ljudi ne bo šlo dvignit pošte, je to njihova težava. Bodo pa plačevali opomine, če jim je tako ljubše.
(2) Po 15 dneh naj bi priporočeno pošto, ki je naslovnik ali njegov pooblaščenec ne prevzameta, poslali nazaj pošiljatelju.
da nam pošta ne posreduje tega osnovnega podatka, je tudi zelo omalovažujoče do prejemnika
Močno podpiram. Alternativno vsaj to, da lahko podatek o pošiljatelju dobiš na sami pošti. Se mi je že nekajkrat zgodilo, da sem zamudil rok za dvig pošiljke, pa nisem imel pojma, kdo je bil pošiljatelj.