Predlagam zamenjavo sedanjih 'belih obvestil' o priporočeni pošti z novimi, kjer naj bo obvezna rubrika tudi, kdo je pošiljatelj.
Ta predlog sem v preteklih letih že nekajkrat posredoval neposredno generalni upravi Pošte Slovenije, a z njihove strani kakršnegakoli odziva ni bilo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
V zvezi z vašim pozivom k preučitvi predloga o spremembi »belih obvestil« vam v nadaljevanju podajamo pojasnilo, kateri predpisi in kako urejajo zadevno področje ter tudi pojasnilo, zakaj predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo in realizacijo.
Sprejem in vročanje poštnih pošiljk urejata Zakon o poštnih storitvah (Ur. !. RS, št. 51/2009, 77/2010, 40/2014 (Z/N-B) in 81/2015) in na njegovi osnovi sprejeti podzakonski akti ter splošni pogoji poslovanja Pošte Slovenije d.o.o.
41. člen zakona določa, za katere vrste pošiljk in v katerih primerih se naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki, in sicer tako, da pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka. Smiselno enaka določba je tudi v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve in Splošnih pogojih izvajanja drugih poštnih storitev Pošte Slovenije d. o. o.
Obvestilo o prispeli pošiljki (Obrazec P-75), ki je puščeno naslovniku v primeru, ko pošiljke iz kakršnegakoli razloga ni bilo mogoče vročiti na naslovu, tako vsebuje vse obvezne elemente, ki naslovniku kot tudi pošti omogočajo identifikacijo pošiljke za njeno izročitev v predpisanem roku. Predlog tudi ne bi bil v celoti izvedljiv, saj navajanje pošiljatelja na pošiljkah ni obvezno pri vseh kategorijah pošiljk, za katere se lahko izpiše obvestilo o prispeli pošiljki. Ob tem je tudi nujno poudariti, da bi bila realizacija takšnega predloga povezana z nesorazmerno visokimi stroški zaradi prilagoditev informacijske podpore ter dodatnega vnosa podatkov.
Poleg Zakona o poštnih storitvah pa vročanje pisanj v postopkih državnih organov urejajo tudi drugi posebni zakoni. Za pisma, ki se vročajo v pravdnem postopku, v upravnem postopku, v kazenskem postopku in v postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, so roki, kraj in način vročitve teh pošiljk urejeni posebej oziroma drugače, prav tako pa je predpisana vsebina in oblika ovojnice, katere sestavni del je sporočilo o prispelem pismu. Sestavni del teh obvestil so poleg običajnih informacij o vrsti, kraju in času prevzema pošiljke, tudi podatki o pošiljatelju, o številki spisa, naveden pa je tudi pravni pouk oziroma opozorilo o posledicah, če naslovnik pošiljke ne prevzem v predpisanem roku. Dodatna razlika med pisanji oziroma pošiljkami, ki se vročajo po Zakonu o poštnih storitvah (t. i. belo obvestilo Obrazec P-75), in pisanji, ki se vročajo po posebnih zakonih, je tudi ta, da lahko naslovnik v prvem primeru prevzem pošiljke zavrne, medtem ko v drugem primeru to ni možno.