Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

reforma šolstva

3227 OGLEDOV 18 KOMENTARJEV

Predlagam naj se končno z zakonom določijo normativi v devetletki o teži šolske torbe.Obrazložitev-že v prvi triadi nosijo otroci torbe s težo,ki je za njihovo starost zdravstveno prepovedana zaradi okvare hrbtenice.Zakaj toliko knjig,delovnih zvezkov,zvezkov in vsega ostalega?Mar res ni druge rešitve?

25 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A andra 11 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


15. 11. 2016

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Na ministrstvu se zavedamo problematike teže šolskih torb, zato si že vrsto let prizadevamo na različne načine, da bi bile te lažje.

V letih od 2004 do 2010 je ministrstvo zagotovilo dodatna sredstva za nakup učbenikov, ki jih imajo učenci v času pouka na šolskih klopeh. V tem obdobju so šole kupile atlase, berila, slovarje, učbenike za naravoslovje, matematiko, tehniko, ki so jih otroci imeli pri pouku, da jim ni bilo potrebno nositi svojih od doma.

Ministrstvo je tudi naložilo Zavodu RS za šolstvo, da pripravi Normative in merila za zmanjševanje teže šolskih torbic, ki so namenjeni predvsem avtorjem, založnikom in recenzentom kot napotilo pri načrtovanju tehničnih elementov strukture učbenika. Merila opredeljujejo oblikovno-tehnične elemente učbenika, ki neposredno vplivajo na težo učbenikov in veljajo že od leta 2007.

S spremembo šolske zakonodaje smo šolam omogočili izvajanje fleksibilnega predmetnika, kar pomeni, da je vodstvu šol prepuščeno, da lahko tedensko število predmetov v posameznem obdobju šolskega leta zmanjšajo. Tudi to gre v prid zmanjšanju teže šolskih torbic.

Ministrstvo spodbuja šole in občine, da pri prenovah in vzdrževalnih delih šolskih prostorov uredijo posebne omarice za učence, kamor lahko šolarji shranjujejo osebne potrebščine in gradiva. Veliko šol se tega že poslužuje.

Z dodatnimi sredstvi, tudi evropskimi, ministrstvo spodbuja nastajanje e-učbenikov. Uporaba le-teh vsekakor bistveno pripomore k razbremenitvi teže šolskih torbic.

Iz poročil šol je mogoče razbrati, da tudi osnovne šole same izvajajo aktivnosti za zmanjšanje teže šolskih torbic. Nabava učnih gradiv se prav tako racionalizira. Učitelji se na mnogih šolah v okviru timskega dela sproti dogovarjajo o uporabi gradiv v naslednjih učnih urah.

Sicer pa je teža šolske torbice element organizacije izvedbe pouka v šoli. Na zmanjševanje teže šolskih torbic je mogoče vplivati z ustreznim načrtovanjem priprave in izdelave učbenikov, z načrtovanjem izbora in uporabe učbenikov ter aktivno vlogo staršev pri pripravi vsebine šolskih torbic. Zelo pomembno je, da učenke in učenci upoštevajo navodila učiteljev, ki učence seznanijo s tem, katera učna gradiva bodo potrebovali naslednjo učno uro in pripravijo torbe tako, da so v njih le stvari, ki jih resnično potrebujejo. Pri tem lahko pomembno vlogo odigrajo tudi starši, še posebno pri mlajših učencih, in sicer tako, da vsak dan preverijo vsebino torbice.

Na delovnih srečanjih z ravnatelji ministrstvo daje priporočila, naj učiteljski zbori skrbno načrtujejo uporabo učnih gradiv, tako učbenikov, kot delovnih zvezkov in zvezkov. V tem kontekstu smo dopolnili Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov, kjer je ministrstvo opredelilo, da strokovni aktiv učiteljev predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in udeleženci izobraževanja uporabljali pri pouku. Ravnatelj mora pridobiti pisno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred. S tem se zagotavlja racionalna nabava delovnih zvezkov in drugih pripomočkov.

Ministrstvo nadaljnje aktivnosti za zmanjševanje teže torbic vidi predvsem na področju fleksibilne organizacije izvajanja predmetnika, uporabi e-gradiv in ponovni opremljenosti učilnic z učbeniki in priročniki za na klop ter konstruktivnem dialogu med starši in strokovnimi delavci pri opredeljevanju potrebnih učnih gradiv, ki naj jih ima vsak učenec za nemoteno delo pri pouku.

Priloge:

Komentarji




  • P Patriot007

    ali pa tako kot nekdaj-tablica, kreda krpa.

  • P Patriot007

    avtor ima prav, naj dobijo preprosto tablice s programi, da se lahko učijo tudi sami, če slučajno manjkajo v šoli zaradi bolezni.

  • p petinpol

    podpiram, saj je čas, da tehnološko napredujemo. Dovolj papirja in brezveznih delovnih zvezkov.

  • j jur

    Šola lahkih torbic in praznih glav? Študija OECD, na svitlo dana junija letos, kaže, da Slovenci sodijo med najbolj (funkcionalno) nepismene nacije med državami članicami. Šola lahkih torbic verjetno ni najboljši način opismenjevanja ljudi, mar ne?

    • D DavidS

      Funkcionalne pismenosti se ne moreš naučiti iz učbenika, še posebej dokler naš šolski sistem vzpodbuja faktografsko učenje namesto funkcionalnega.

       

      Dajte nekemu učencu, naj izračuna (3*28)/4 in rezultat bo prišel z lahkoto. Recite istemu učencu, da gredo trije razredi na izlet, v vsakem razredu je 28 učencev, ponje pa pridejo štirje avtobusi, in ga vprašajte koliko učencev bo na vsakem avtobusu, pa bo verjetnost pravilnega odgovora precej manjša.

       

  • d dules

    Pred časom je gospa iz ministrstva za šolstvo na TV povedala da se že celo desetletje trudijo zmanjšati težo šolske torbe pa jim do danes še ni uspelo. Najprej raje ne komentiram......

    • D DavidS

      Zamislite si, da recimo kot vodja proizvodnje direktorju podjetja poveste, da se že deset let trudite dvigniti produktivnost, pa vam še ni uspelo....

      (pustimo ob strani dejstvo, da brez rezultatov ne bi bili 10 let na položaju)

    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      Da, zanimivo. Očitno jim ni dosti mar za to, da morajo otroci nostiti težke torbe.

  • z znalček

    Vseh knjig se ne rabi nositi s seboj. Na naši šoli so nekatere težje učbenike imeli učenci v šoli šolske, doma pa svoje.za vsak predmet ni treba imeti svojega zvezka, lahko se ima takega z vstavljivimi listi in nosiš samo par listov za vsak predmet. Starši lahko veliko tega dosežejo s predlogi na svetih šole. Izberite prave predstavnike in ne takih, ki bodo hodili samo dremat in pit sok.

  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    Če se določi težo šolske torbe še ne pomeni, da bo problem rešen. Namreč otroci kot tudi starejši med seboj fizično niso enaki. Ne po konstituciji, ne po moči, ne po zdravju hrbtenice, kosti, mišic itn. Tudi pri pouku telesne vzgoje so med učenci lahko velike razlike. Prav tako nimajo vsi enake razdalje do šole oz. ne nosijo torbe v in iz šole enako dolgo.

    V tem vidiku bi "rešitev" bila, da se teža določi glede na posameznega otroka s strani strokovne osebe. To pa seveda stane. Prav tako bi to posledično lahko privedlo do problema, da nekateri otroci nimajo zagotovljenih učnih pripomočkov, ko jih potrebujejo.

    Verjetno kje v tujini poznajo preproste rešitve po katerih bi se dalo zgledovati.

    shrani.si/f/2/9I/26XITv0Z/enakost&

    • z znalček

      A potem bo glede na to šibkejši učenec imel za čtivo rdečo kapico, močnejši pa vojno in mir. Mislim halo, knjige in zvezki morajo vendar biti za vse učence enaki.

    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      Znalček Seveda to ni rešitev, ampak komentar na prejšnje komentarje oz. ideje ter predlog.

      Vsi učenci morajo imeti enako gradivo, toda vsi učenci niso enako sposobni nositi enako težko torbo in vsi je ne nosijo v šolo enako dolgo. Torej izgleda, da naj se rešitve poišče vsaj tam, kjer so jih našli (recimo ponekod v tujini), če že sami ne znamo kaj pametnega storiti, da razbremenimo otroke.

       

      Predlogi:

       

      - Knjige naj se tiska na lahek papir in platnico, razdeljeno na odseke, kar bi pomenilo, da bi učenec odnesel v šolo zgolj tisti odsek učbenika, ki ga potrebuje v trenutnem obdobju oz. vsebino, ki se jo uči. To bi recimo bila lahko samo 1/10 ali 1/20 učbenika.

      - Učenec bi imel šolsko omarico, kjer bi imel šolsko gradivo. K posamezem pouku bi med odmorom vzel le gradivo za določen predmet in pustil v omarici gradivo prejšnjega predmeta, namesto, da vse gradivo v torbi prenaša po šoli ali celo več stavbah šole.

      - Otroci bi domov nosili zgolj učbenik ali del snovi, ki jo potrebujejo za domačo nalogo ali obratno, ki jo potrebujejo za učenje v šoli.

      - Čim več gradiva in pripomočkov naj otrok dobi že v šoli. Državo nakup večjih količin verjetno stane manj, kot posameznega starša glede na komad. Potemtakem bi morda bilo bolj smiselno, da starši plačajo material ali gradivo šoli za minimlni znesek, kot pa, da zadeve kupujejo sami za višje zneske v knjigarnah.

      - Otrokom, ki v šolo hodijo naj se kupi torbo na koleščih, ki naj bo iz zelo lahkih, nepremočjivih ter okolju čim manj škodljivih materialov. Nasploh bi se pri izdelavi šolskih torb lahko naredilo spremembe, da bi se breme teže v telesu bolje porazdeli, materiali pa bi bili trpežni in lahki.

      - Več naj se učijo s pogovorom in tako, da krepijo spomin in sposobnost poslušanja in manj iz knjig.

      - Pri telesni vzgoji naj se uvedejo vaje za krepitev mišic za nošenje torbe, držo ipd.

      - Nekatere države so uvedle pravilo, da teža šolske torbe ne sme presegati 10% teže otroka.

      - Mnoge uvajajo interaktivno učenje z več e-predstavitvami tematik z souporabo elektronskih pripomočkov; med tem druge uvajajo vse več učenja v naravi ter učenja praktičnih poklicev, kjer vse gradivo in pripomočke dobijo v šolah.

  • I Izbrisan Uporabnik 10352

    Novi učbeniki se pišejo zaradi biznisa klike, ki obvladuje šoilsko ministrstvo, seveda je velika verjetnost kakšnih kuvert, drugače težko razložiš v čem je smisel tolikih učbenikov -konkurenca, ja nažepe strašev, če bi vedeli ceno stroška učbenika in zaslužka avtorjev, bi se prijeli za glavo, ne dosega niti 10% vrednosti, ostalo so lepi denarci, ki si jih delijo na račun staršev. Takšna pokvarjenost in večni pohlep tako v zdravstvu, kot v šolstvu in še drugje, kažeta na nezmožnost vlade, da zaščitijo starše, bolnike in vse, ki vplačujemo dåvke, da ti pohlepneži dobijo lepe denarce, za svoje jahte. Podobno je s sodniki in advokati, ko advokati plačujejo razne turistične poti "prijateljem" sodnikom, Tak funkcionira ta družba. Preteški nahrbtniki so le posledica bogatenja, kaj jih briga, če otroci nosijo teške nahrbtnike, kaj jih briga če doplačujemo za zdravstvene usluge, si plačujemo zdravstvene usluge, da prej pridemo na vrsto. Se spomnite epiloga župana Komende, ki je pred kamerami povedal kako je šel na sekretariat z 20000 euri keša, da je dosegel za občino neke ugodnosti, drugače ni dobil dovoljenje. Sam poznam primer, ko so nosili tisoče takrat še mark direktno ministru za promet, ko so delili dovoljenja za prevoz kamionov čez Avstrijo itd. Banda koruptivna nam krade za nič dela in ni ga sistema, ki bi jih pospravil v zapore. Poglejte Zidarja posmeh pravnemu sistemu, v stečaju, doma ima pa v kartonskih škatlah keš, država mu pa nič ne mopre -zakaj kaj? Mogoče ker ima podatke zaradi katerih ga nemorejo zapret? In kakšno zvezo imajo preteške torbe ? Imajo brez skrbi.

  • o opazovalka

    Absolutno je preveč nepotrebnih učbenikov. Otroke je treba naučiti KJE in KAKO bodo našli podatke in ne zahtevati od njih,da se morajo učiti snov na pamet! Me zanima, če jo učitelj, ki to zahteva, zna povedati na pamet. Moja otroka sta ob koncu šolskega leta imela kar nekaj delovnih zvezkov popolnoma nedotaknjenih, ker jih niso potrebovali (kupiti pa jih je bilo treba).

  • o opazovalka

    Le kako je človeštvo napredovalo,dobilo toliko izumov... ko pa so se v preteklosti šolarji podajali k pouku zgolj z tablico in kredo.....

  • Ikona uporabnika Alissa White-Gluz Alissa White-Gluz

    En način, kako bi se lahko izognili problemu pretežkih torb, je, da bi šolski urniki bili po sklopih. Tako bi v enem dnevu imeli samo en predmet ali dvoje njih.

     

    Primer: V ponedeljek bi imeli 5 ur zaporedoma slovenščino, v torek 5 ur matematike, v sredo 2 uri naravoslovja in 2 uri družboslovja, v četrtek 2 uri glasbe, 2 uri likovne vzgoje in 2 uri športa, v petek pa tuje jezike in izbirne predmete.

     

    Na ta način bi vsak dan prinesli le potrebščine za en predmet ali dva predmeta, ne pa za 5 različnih.

    • D DavidS

      Problem pri tem je, da ob preveliki količini enake ali podobne snovi pade koncentracija.

      Težko je ostati motiviran in osredotočen na 5 zaporednih ur matematike, recimo...

  • D DavidS

    Rešitev je veliko.....naše šolstvo pa konceptualno, organizacijsko in vsebinsko še zmeraj nekje tam, kjer je bilo v sedemtesetih....