V izogib feminizaciji v sodstvu naj se uvede kvota, da bi bil moški sodniki vsaj v deležu 25% na okrajnih in okrožnih sodiščih, kjer je feminizacija skotaj 100 %.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje pri pripravi Sodne statistike redno spremlja tudi podatke glede strukture sodnikov po spolu. Stanje na dan 30. 6. 2016 (Sodna statistika 1-6 2016, str. 9-12) kaže, da je struktura sodnikov po spolu na vseh okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji skupaj 82,8% v koristi ženskemu spolu, na vseh okrožnih sodiščih v Republiki Sloveniji skupaj pa 77,7% v korist ženskemu spolu. Navedena statistika kaže, da so navedbe predlagatelja glede skoraj 100% feminizacije na okrajnih in okrožnih sodiščih netočne.
Ne glede na ugotovljeno, pa se na Ministrstvu za pravosodje zavedamo, da je zagotavljanje uravnoteženega zastopanja obeh spolov pomembno v slovenskem sodstvu (in pravosodju na sploh) pomembno in vredno podrobnejšega in celovitejšega pregleda. Sodna statistika, ki se nanaša na vsa sodišča namreč kaže, da je največji delež sodnic na upravnem sodišču in zunanjih oddelkih le--tega (skupaj 84,6%), najmanjši delež pa na Vrhovnem sodišču RS (38,7%). Med 44 okrajnimi sodišči jih je 16, kjer je delež sodnic po spolu 100%, na okrožnih sodiščih 100% deleža sodnic po spolu glede na zadnje statistične podatke ni, je pa 100% delež sodnic tudi na dveh od štirih delovnih sodišč. Tudi zato je Ministrstvo za pravosodje v okviru Periodičnega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za leti 2016 in 2017 že opredelilo svojo namero, da bo do konca leta 2017 pripravilo analizo in ozaveščanje o vprašanju vidika spola v slovenskem pravosodju (str. 19-20 periodičnega načrta (19. 10. 2016)).
Namen analize, ki ima delovni naslov »Enakost spolov in slovensko pravosodje«, je pripraviti čim celovitejši pregled zastopanosti spolov na različnih ravneh slovenskega pravosodja (sodišča, državna tožilstva, državno pravobranilstvo, odvetništvo, sodna uprava, Ministrstvo za pravosodje, pravne fakultete) in iz različnih vidikov analizirati stanje ter morda (če bo to smiselno oziroma mogoče) pripraviti tudi določene ocene, priporočila ali predloge (kolikor je to glede na načelo delitve oblasti dopustno urejati z zakonom).