Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo

RTV prispevek - isti vatli za vse ali nikogar

3417 OGLEDOV 23 KOMENTARJEV

Zakonodaja določa, da so zavezanci za plačilo RTV prispevka, v skladu z določilom 31. člena ZRTVS-1 registrirani odjemalci električne energije, ki morajo plačevati enak znesek v višini 12,75 € mesečno, ne glede na dejanski čas uporabe sprejemnika, število naprav, število članov družine, količino prevzetega programa ali finančno (gmotno) stanje.

V tem predlogu se ne bom spuščal v »kvaliteto« programov RTV Slovenija, niti v zadnjem času aktualna politična preigravanja o tem ali je novinarsko poročanje korektno in nevtralno oziroma nepristransko.

Obstoječi sistem je do posameznikov, ki RTV prispevek plačujemo krivičen.

Na podlagi podatkov RTV Slovenija je zavezancev za plačilo prispevka cca. 620.500. Od navedenega števila je potrebno odšteti gospodarske družbe oziroma pravne subjekte, ki plačujejo RTV prispevek za večje število enot (hoteli, itd.).

Gospodinjstva po številu članov, Slovenija, 1. Januar 2015

2015

Skupaj

820.541

1 član

267.523

2 člana

205.792

3 člani

152.720

4 člani

124.933

5 članov

43.640

6 članov

17.194

7 članov

5.806

8+ članov

2.933

Povprečna velikost gospodinjstva

2,47

Vir: SURS

Iz zgornjih podatkov (število gospodinjstev) je razvidno, da prispevek ne plačuje cca. 200.000 gospodinjstev. Potrebno je upoštevati dejstvo, da v posameznih individualnih hišah živi več generacij, starši in otroci s svojimi družinami – dve, tri ali več gospodinjstev (vsako s TV sprejemnikom), odjemno mesto električne energije pa je le eno (plačuje se le en prispevek). Če upoštevamo povprečno velikost gospodinjstva (2,47 člana) enočlanska in dvočlanska gospodinjstvo preplačujejo, tri in več članska gospodinjstva pa plačuje premalo.

Naslednji podatki še bolj dokazujejo, da je sistem plačevanja prispevka krivičen:

  • Finančna uprava RS je skupaj posredovala 1.510.426 informativnih izračunov dohodnine za leto 2015 (vir: FURS), tvsaj toliko državljanov Slovenije je prejemnikov različnih dohodkov.
  • Zavezancev za plačilo prispevka, kot je že bilo navedeno, je cca. 620.500.

Torej je cca. 889.926 državljanov Slovenije bolj »enakopravnih« kot ostali, ki plačujemo prispevek. Očitno vsi nismo pred zakonom enaki.

Predhodno omenjeni način določanja zavezancev in višina prispevka sta v nasprotju vsaj z naslednjimi določili Ustave RS in sicer:

  • 2. člen, ki se glasi: »Slovenija je pravna in socialna država.«.
  • 14. člen, ki se glasi: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«.

Določila zakonov na podlagi katerih RTV obračunava prispevek so v nasprotju s pojmi kot so pravna država, enake človekove pravice in vsi so pred zakonom enaki, saj prispevek plačujejo le posamezniki oziroma registrirani odjemalci električne energije. Višina prispevka pa je v nasprotju s pojmom socialna država, saj vsi registrirani odjemalci ne glede na dejanski čas uporabe sprejemnika, število naprav, število članov družine, količino prevzetega programa ali finančno (materialno) stanje, plačujejo enak znesek.

Slovenija naj bi bila pravna in socialna država, ki naj bi vsakomur zagotovljene enake človekove pravice ne glede na gmotno stanje, zato je 31. člen ZRTVS-1, v katerem je določena enaka višina prispevka za programe RTV Slovenija in to le za zavezance, v nasprotju s citiranimi določili Ustave RS. Nedvomno je razlika med minimalno oziroma zajamčeno plačo, ki je bruto 790,73 € - vir: MDDSZ (12,75 € je 1,61% plače) in kot primer plačo v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija, ki je bruto 4.270,61 € - vir: MJU (60. plačni razred je 4.270,61 €) in RTV http://www.rtvslo.si/slovenija/marko-filli-ne-gre-za-nagrade-ampak-za-del-place/314344 – Filli je uvrščen v 60. plačni razred (12,75 € je le 0,30% omenjene plače). Obe plači sta navedeni brez dodatkov, ki so v drugem primeru nedvomno (nagrade in dodatki) višji. Pri preračunavanju je razlika očitnejša saj je 0,30% od 790,73 € le 2,36 € medtem ko je 1,61% od 4.270,61 € konkretnih 68,86 €. Znesek prispevka za programe RTV Slovenija (12,75 €) morda za posameznike (s solidnimi plačami) ni visok, vendar je iz navedenega primera razlika očitna in ni zanemarljiva oziroma bagatelna. Razlika bi bila nedvomno še večja v primerjavi s plačami in ostalimi dohodki (nagradami, itd.) direktorjev družb v državni lasti v primerjavi z najnižjimi pokojninami. Pred zakonom nismo vsi enaki.

Trije predlogi

Po novem o tem razmišljajo tudi na RTV Slovenija –

http://www.rtvslo.si/slovenija/depolitizacija-programskega-sveta-rtv-ja-ena-glavnih-nalog-nove-medijske-strategije/395868

Med drugimi sta »cilja« RTV Slovenija: »Prilagoditi plačevanje RTV prispevka glede na razvoj tehnologije.« in »Več plačnikov - nižja RTV-naročnina. Ta se dotakne tudi področja financiranja. Opozarja, da trenutni RTV-prispevek že dalj časa ne sledi več novim tehnologijam, ampak sledi domnevi, da ima naročnik televizijski ali radijski sprejemnik, če ima električni priključek. A tak način financiranja ne pokrije sodobnih tehnologij, kot je informiranje javnosti prek spleta, zato je bilo treba najti način, ki bo RTV-ju zagotavljal tudi financiranje novih medijev, obenem pa z vidika uporabnika upošteval tudi njegovo materialno stanje

V pritožbah posredovanih na RTV Slovenija, posredno na Ministrstvo za kulturo, v vednost pa Računskemu sodišču, Varuhu človekovih pravic, Ustavnemu sodišču, itd. so bili posredovani naslednji predlogi (seveda se resno ni odzvala nobena od navedenih inštitucij):

V Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) je celotno VI. poglavje namenjeno plačevanju prispevkov za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. RTV Slovenija na spletni strani objavlja, da je RTV prispevek posebna oblika javne dajatve. Dodati je potrebno, da je posebna oblika javne dajatve le za posameznike, kot da ostali televizije ne gledajo. Davki se obračunavajo v odstotkih in ne v določenih zneskih. Povišanje plač se obračunava v odstotkih. V javni upravi in državnih podjetjih bi zaposleni, predvsem vodstveni delavci (tu ne smemo pozabiti politikov) hitro povzdignili glas, če bi se jim plače vsem enako povišale za določen znesek, primer za 12,75 €, namesto za 1,61%.

  • Zakonodajalec bi lahko določil višino prispevka za programe RTV Slovenija upoštevaje materialno stanje zavezancev ali še bolje vseh državljanov, ki plačujejo dohodnino. Saj sedaj manjšina plačuje za večino. RTV Slovenija bi podatke o dohodkih zavezancev pridobila od pristojnih organov. Če so gospodarske družbe (elektrodistribucijska podjetja) dolžna posredovati podatke, bi le-te od FURS-a pridobili toliko lažje (»upoštevanje materialnega stanja vseh uporabnikov«).
  • Ne glede na določilo 1. člena ZRTVS-1 iz katerega je razvidno, da je RTV Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena je v 2. členu istega zakona določeno, da je ustanovitelj javnega zavoda RTV Slovenija Republika Slovenija. Zato bi lahko financiranje v popolnosti prevzela iz proračunskih sredstev Republika Slovenija. V proračun prispevamo vsi sorazmerno z višino prihodkov, plačilom DDV, itd.. RTV Slovenija ne bi bila po spremembi načina financiranja nič manj javni zavod kot je sedaj v rokah politike, saj je politika že v drugem odstavku 3. člena ZRTVS-1 določila: »Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, itd.«. Ne nazadnje pa višino prispevka v skladu z določilom 384. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določa Vlada Republike Slovenije (ki je, vlada namreč, določena s konsenzom političnih strank izvoljenih na podlagi nikoli izpolnjenih obljub politikov) s sklepom. Najcenejša in najenostavnejša rešitev.
  • Zadnji in najpravičnejši predlog pa je obračunavanje prispevka po dejanski gledanosti bodisi s predplačniškim sistemom in kodiranimi programi ali na podlagi dejansko ugotovljene gledanosti s sistemi telemetrije (»prilagoditi plačevanje RTV prispevka glede na razvoj tehnologije«).
  • Zaključek

    Predlagam, da se takoj oziroma nemudoma prekine pridobivanja sredstev za financiranje RTV Slovenija na protiustaven način. Državne inštitucije (Ministrstvo za kulturo, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, itd.) pa tudi politične stranke (saj vse zagovarjajo in se deklarirajo za zagovornike pravne države, itd.), so dolžne in pristojne predlagati ureditev financiranja RTV, ki ne bo v nasprotju z določili Ustave, s pravičnejšimi predpisi in sicer: neposredno iz proračuna, ali na podlagi ugotovljenega gmotnega stanja vseh državljanov, ali na podlagi dejanske gledanosti programov RTV Slovenija.

    Naj veljajo isti vatli za vse ali pa za nikogar.

    11 glasov

    11 glasov

    Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

    AVTOR P propeller 1 predlog
    STATUS PREDLOGA
    • PREDLOG POSLAN
    • ZADNJA SPREMEMBA
    • KONEC OBRAVNAVE

    Popravki predloga

    Verzija predloga z dne, 18. 7. 2016 | 16:19:09

    RTV prispevek - isti vatli za vse ali nikogar

    Zakonodaja določa, da so zavezanci za plačilo RTV prispevka, v skladu z določilom 31. člena ZRTVS-1 registrirani odjemalci električne energije, ki morajo plačevati enak znesek v višini 12,75 € mesečno, ne glede na dejanski čas uporabe sprejemnika, število naprav, število članov družine, količino prevzetega programa ali finančno (gmotno) stanje.

    V tem predlogu se ne bom spuščal v »kvaliteto« programov RTV Slovenija, niti v zadnjem času aktualna politična preigravanja o tem ali je novinarsko poročanje korektno in nevtralno oziroma nepristransko.

    Obstoječi sistem je do posameznikov, ki RTV prispevek plačujemo krivičen.

    Na podlagi podatkov RTV Slovenija je zavezancev za plačilo prispevka cca. 620.500. Od navedenega števila je potrebno odšteti gospodarske družbe oziroma pravne subjekte, ki plačujejo RTV prispevek za večje število enot (hoteli, itd.).

    Gospodinjstva po številu članov, Slovenija, 1. Januar 2015

    2015

    Skupaj

    820.541

    1 član

    267.523

    2 člana

    205.792

    3 člani

    152.720

    4 člani

    124.933

    5 članov

    43.640

    6 članov

    17.194

    7 članov

    5.806

    8+ članov

    2.933

    Povprečna velikost gospodinjstva

    2,47

    Vir: SURS

    Iz zgornjih podatkov (število gospodinjstev) je razvidno, da prispevek ne plačuje cca. 200.000 gospodinjstev. Potrebno je upoštevati dejstvo, da v posameznih individualnih hišah živi več generacij, starši in otroci s svojimi družinami – dve, tri ali več gospodinjstev (vsako s TV sprejemnikom), odjemno mesto električne energije pa je le eno (plačuje se le en prispevek). Če upoštevamo povprečno velikost gospodinjstva (2,47 člana) enočlanska in dvočlanska gospodinjstvo preplačujejo, tri in več članska gospodinjstva pa plačuje premalo.

    Naslednji podatki še bolj dokazujejo, da je sistem plačevanja prispevka krivičen:

    • Finančna uprava RS je skupaj posredovala 1.510.426 informativnih izračunov dohodnine za leto 2015 (vir: FURS), torej vsaj toliko državljanov Slovenije dobiva različne dohodke.
    • Zavezancev za plačilo prispevka, kot je že bilo navedeno, je cca. 620.500.

    Torej je cca. 889.926 državljanov Slovenije bolj »enakopravnih« kot ostali, ki plačujemo prispevek. Očitno vsi nismo pred zakonom enaki.

    Predhodno omenjeni način določanja zavezancev in višina prispevka sta v nasprotju vsaj z naslednjimi določili Ustave RS in sicer:

    • 2. člen, ki se glasi: »Slovenija je pravna in socialna država.«.
    • 14. člen, ki se glasi: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«.

    Določila zakonov na podlagi katerih RTV obračunava prispevek so v nasprotju s pojmi kot so pravna država, enake človekove pravice in vsi so pred zakonom enaki, saj prispevek plačujejo le posamezniki oziroma registrirani odjemalci električne energije. Višina prispevka pa je v nasprotju s pojmom socialna država, saj vsi registrirani odjemalci ne glede na dejanski čas uporabe sprejemnika, število naprav, število članov družine, količino prevzetega programa ali finančno (materialno) stanje, plačujejo enak znesek.

    Slovenija naj bi bila pravna in socialna država, ki naj bi vsakomur zagotovljene enake človekove pravice ne glede na gmotno stanje, zato je 31. člen ZRTVS-1, v katerem je določena enaka višina prispevka za programe RTV Slovenija in to le za zavezance, v nasprotju s citiranimi določili Ustave RS. Nedvomno je razlika med minimalno oziroma zajamčeno plačo, ki je bruto 790,73 € - vir: MDDSZ (12,75 € je 1,61% plače) in kot primer plačo v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija, ki je bruto 4.270,61 € - vir: MJU (60. plačni razred je 4.270,61 €) in RTV http://www.rtvslo.si/slovenija/marko-filli-ne-gre-za-nagrade-ampak-za-del-place/314344 – Filli je uvrščen v 60. plačni razred (12,75 € je le 0,30% omenjene plače). Obe plači sta navedeni brez dodatkov, ki so v drugem primeru nedvomno (nagrade in dodatki) višji. Pri preračunavanju je razlika očitnejša saj je 0,30% od 790,73 € le 2,36 € medtem ko je 1,61% od 4.270,61 € konkretnih 68,86 €. Znesek prispevka za programe RTV Slovenija (12,75 €) morda za posameznike (s solidnimi plačami) ni visok, vendar je iz navedenega primera razlika očitna in ni zanemarljiva oziroma bagatelna. Razlika bi bila nedvomno še večja v primerjavi s plačami in ostalimi dohodki (nagradami, itd.) direktorjev družb v državni lasti v primerjavi z najnižjimi pokojninami. Pred zakonom nismo vsi enaki.

    Trije predlogi

    Po novem o tem razmišljajo tudi na RTV Slovenija –

    http://www.rtvslo.si/slovenija/depolitizacija-programskega-sveta-rtv-ja-ena-glavnih-nalog-nove-medijske-strategije/395868

    Med drugimi sta »cilja« RTV Slovenija: »Prilagoditi plačevanje RTV prispevka glede na razvoj tehnologije.« in »Več plačnikov - nižja RTV-naročnina. Ta se dotakne tudi področja financiranja. Opozarja, da trenutni RTV-prispevek že dalj časa ne sledi več novim tehnologijam, ampak sledi domnevi, da ima naročnik televizijski ali radijski sprejemnik, če ima električni priključek. A tak način financiranja ne pokrije sodobnih tehnologij, kot je informiranje javnosti prek spleta, zato je bilo treba najti način, ki bo RTV-ju zagotavljal tudi financiranje novih medijev, obenem pa z vidika uporabnika upošteval tudi njegovo materialno stanje

    V pritožbah posredovanih na RTV Slovenija, posredno na Ministrstvo za kulturo, v vednost pa Računskemu sodišču, Varuhu človekovih pravic, Ustavnemu sodišču, itd. so bili posredovani naslednji predlogi (seveda se resno ni odzvala nobena od navedenih inštitucij):

    V Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) je celotno VI. poglavje namenjeno plačevanju prispevkov za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. RTV Slovenija na spletni strani objavlja, da je RTV prispevek posebna oblika javne dajatve. Dodati je potrebno, da je posebna oblika javne dajatve le za posameznike, kot da ostali televizije ne gledajo. Davki se obračunavajo v odstotkih in ne v določenih zneskih. Povišanje plač se obračunava v odstotkih. V javni upravi in državnih podjetjih bi zaposleni, predvsem vodstveni delavci (tu ne smemo pozabiti politikov) hitro povzdignili glas, če bi se jim plače vsem enako povišale za določen znesek, primer za 12,75 €, namesto za 1,61%.

  • Zakonodajalec bi lahko določil višino prispevka za programe RTV Slovenija upoštevaje materialno stanje zavezancev ali še bolje vse državljanov, ki plačujejo dohodnino. Saj sedaj manjšina plačuje za večino. RTV Slovenija bi podatke o dohodkih zavezancev pridobila od pristojnih organov. Če so gospodarske družbe (elektrodistribucijska podjetja) dolžna posredovati podatke, bi le-te od FURS-a pridobili toliko lažje (»upoštevanje materialnega stanja vseh uporabnikov«).
  • Ne glede na določilo 1. člena ZRTVS-1 iz katerega je razvidno, da je RTV Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena je v 2. členu istega zakona določeno, da je ustanovitelj javnega zavoda RTV Slovenija Republika Slovenija. Zato bi lahko financiranje v popolnosti prevzela iz proračunskih sredstev Republika Slovenija. V proračun prispevamo vsi sorazmerno z višino prihodkov, plačilom DDV, itd.. RTV Slovenija ne bi bila po spremembi načina financiranja nič manj javni zavod kot je sedaj v rokah politike, saj je politika že v drugem odstavku 3. člena ZRTVS-1 določila: »Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, itd.«. Ne nazadnje pa višino prispevka v skladu z določilom 384. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določa Vlada Republike Slovenije (ki je, vlada namreč, določena s konsenzom političnih strank izvoljenih na podlagi nikoli izpolnjenih obljub politikov) s sklepom. Najcenejša in najenostavnejša rešitev.
  • Zadnji in najpravičnejši predlog pa je obračunavanje prispevka po dejanski gledanosti bodisi s predplačniškim sistemom in kodiranimi programi ali na podlagi dejansko ugotovljene gledanosti s sistemi telemetrije (»prilagoditi plačevanje RTV prispevka glede na razvoj tehnologije«).
  • Zaključek

    Predlagam, da se takoj oziroma nemudoma prekine pridobivanja sredstev za financiranje RTV Slovenija na protiustaven način. Državne inštitucije (Ministrstvo za kulturo, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, itd.) pa tudi politične stranke (saj vse zagovarjajo in se deklarirajo za zagovornike pravne države, itd.), so dolžne in pristojne predlagati ureditev financiranja RTV, ki ne bo v nasprotju z določili Ustave, s pravičnejšimi predpisi in sicer: neposredno iz proračuna, ali na podlagi ugotovljenega gmotnega stanja vseh državljanov, ali na podlagi dejanske gledanosti programov RTV Slovenija.

    Naj veljajo isti vatli za vse ali pa za nikogar.

    Komentarji