12. 7. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma naj izpostavimo, da je obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost predvsem predmet davčnih predpisov. Temeljni predpis, ki ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov je Zakon o prispevkih za socialno varnost (Ur. I. RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 87/97 - ZDavP-A, 3/98, 7/98 - odl. US, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00 - ZPSV-C, 97/01 - ZSDP, 97/01, 62/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 96/12 - ZPIZ-2, 91/13 - ZZVZZ-M, 99/13 - ZSVarPre-C in 26/14 - ZSDP-1 ). Ta zakon ureja tudi višino (stopnje) prispevkov.
Z vidika ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, št. 21/13 in 78/13- popr. in 47/15 ZZSDT, v nadaljevanju ZDR-1) podajamo pravno mnenje v nadaljevanju.
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem in eden bistvenih elementov tega razmerja je delo za plačilo. Obveznost plačila delodajalca v zameno za osebno opravljanje dela je temeljna pogodbena obveznost delodajalca. ZDR-1 v 44. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena ZDR-1.
Nadalje želimo opozoriti, da ZDR-1 v drugem odstavku 135. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pomembna novost, ki jo je uredil ZDR-1 je določba, po kateri je pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (tretji odstavek 135. člena ZDR-1). Delavec torej lahko neposredno vloži zoper delodajalca elektronsko izvršbo na podlagi obračuna plač, ki predstavlja verodostojno listino.
Neplačilo prispevkov za socialno varnost predstavlja razlog, zaradi katerega delavec lahko delodajalcu poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je odpoved brez odpovednega razloga. S peto alinejo prvega odstavka 111. člena je bila z ZDR-1 uvedena pravna podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (prej veljavni ZDR te možnosti ni urejal), ko delodajalec zanj ni plačal prispevkov za socialno varnost tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev.
Na podlagi izredne odpovedi lahko delavec od delodajalca zahteva odpravnino, ki je določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Kazenska sankcija za primer, ko delodajalec delavcu na izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna plače v skladu s 134. in 135. členom, je predpisana v 27. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1.
Nadalje naj opozorimo na določilo 200. člena ZDR-1, ki ureja uveljavljanje pravice pri delodajalcu in sodno varstvo. Če torej delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic iz delovnega razmerja, ima pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 8 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ob tem naj še pojasnimo, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem ter da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
Z delovnopravnega vidika torej lahko povzamemo možnosti, ki jih ima delavec v primeru neplačila prispevkov. Delavec lahko zahteva sodno varstvo svojih pravic pred pristojnim delovnim sodiščem, tako da zoper delodajalca vloži tožbo na izplačilo neizplačanih plač in prispevkov. V določenem obsegu se delavec lahko obrne tudi na Inšpektorat RS za delo. Z uveljavitvijo ZDR-1 pa sta bili dodatno vzpostavljeni možnosti: možnost vložitve elektronske izvršbe zoper delodajalca, v kolikor delavec razpolaga z obračunom plač ter možnost izredne odpovedi
Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da je izpostavljena vsebina z vidika splošne delovnopravne ureditve ustrezna in ni utemeljenih razlogov za njeno spreminjanje.
Odziv Ministrstva za finance
Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčevanju. V postopkih nadzora opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost.
V skladu z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) zavezanci obvezne prispevke za socialno varnost obračunavajo v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki ga morajo zavezanci predložiti v predpisani vsebini in obliki ter v njem navesti podatke, ki so resnični, popolni in pravilni glede na posamezen zakon o obdavčenju, pri čemer ne smejo spraviti v zmoto organa, pristojnega za pobiranje prispevkov za socialno varnost. Kadar je za zavarovanca dolžan prispevke obračunati in plačati njegov delodajalec ali druga oseba (t. i. plačnik davka), to stori v obračunu davčnega odtegljaja (v nadaljevanju: REK obrazcu) hkrati z izplačilom dohodka.
V skladu z 20. členom ZDavP-2 FURS na svojih spletnih straneh mesečno javno objavlja nepredlagatelje obračunov davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače, v skladu z 21. členom ZDavP-2 pa FURS fizični osebi na njegovo zahtevo razkrije podatke o prispevkih za socialno varnost, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba. Pomemben ukrep je tako dostop fizične osebe (delojemalca) preko sistema eDavki do podatkov, ki se nanašajo na obvezne prispevke za socialno varnost. S tem se posameznemu delojemalcu omogoči, da sproti preveri, ali njegov delodajalec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova obračunanih in plačanih prispevkov za socialno varnost. Poizvedbo glede obračunanih in plačanih prispevkov lahko fizične osebe, ki nimajo dostopa do eDavkov, vložijo tudi v papirnati obliki.
FURS redno spremlja zavezance, ki zaposlujejo delavce in jim v primeru nepredložitve REK obrazca za izplačilo plače pošlje poziv za predložitev. Poziv delodajalcu tudi pošlje, če ugotovi, da se predloženi REK obrazec ne nanaša na vse njegove zaposlene.
Če v postopku davčnega nadzora davčni organ ugotovi, da zavezanec za prispevke ni pravilno obračunal in ni plačal obveznosti za prispevke, zavezanca najprej opozori, da v skladu z ZDavP-2 predloži obračun oziroma popravek obračuna. Če tega ne stori, se mu z odmerno odločbo naloži plačilo premalo obračunanih prispevkov. Če zavezanec obračunanih prispevkov ne plača v zakonskem roku davčni organ zoper njega začne postopek davčne izvršbe.
O ugotovljenih nepravilnostih FURS redno obvešča tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati pa FURS ob ugotovitvah nepravilnosti v zvezi z delovnopravnimi predpisi tudi sam na podlagi zakonskih pooblastil ustrezno ukrepa in o nepravilnostih (kršitve zakona, ki ureja delovna razmerja) obvešča Inšpektorat RS za delo.
Če ima ravnanje zavezanca znake prekrška, FURS izvede postopek o prekršku, če pa ima ravnanje zavezanca znake kaznivega dejanja, FURS v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, posreduje kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo oziroma naznanilo na policijo.
FURS veliko aktivnosti usmerja v nadzor zavezancev, ki sami ne predložijo obračunov prispevkov, ker v tem primeru obveznost za plačilo prispevkov ni izkazana v davčnem knjigovodstvu. Glede na veljavno ureditev je namreč obveznost obračuna prispevkov vezana na izplačilo plače oziroma drugega prejemka.
Ocenjujemo, da uveljavitev predloga, da se (bankam) zakonsko prepove izvedbo izplačila plač, če hkrati niso plačani tudi prispevki, ne bi rešila težav v zvezi z neizplačevanjem plač in obveznih prispevkov za socialno varnost, ampak bi lahko celo imela za posledico, da delodajalci v primeru nezadostnih sredstev, da poravnajo tudi prispevke, ne bi izplačali niti plač, kar pa verjetno ni namen prejetega predloga. Glede obravnavane problematike pristojni organi zato izvajajo svoje naloge v okviru zgoraj navedenih mehanizmov.