Objavijo naj se imena in priimki sodnikov, ki so odločali v zadevah v Republiki Sloveniji na vseh stopnjah in je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Primerno bi bilo na spletni strani Sodnega sveta RS ali Ministrszva za pravosodje.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Dostop do odločb ESČP glede kršitev zoper Republiko Slovenijo je sedaj možen preko spletne strani sodišča ali Državnega pravobranilstva. Pomembno vlogo pri varovanju človekovih pravic predstavlja tudi institut Varuha človekovih pravic, ki v okviru svojih pristojnosti obravnava primere kršitev in z ugotovitvami pripomore k ustvarjanju (ustavno)sodne prakse ter tako pomembno vpliva tudi na delo sodstva. Poleg tega pa se na ravni sodstva že sedaj v Letnih poročilih, ki jih izdaja Vrhovno sodišče RS, spremlja in analizira kakšna je raven spoštovanja človekovih pravic v sodnih postopkih.
Veljavna ureditev postopkov pred sodišči stranki omogoča, da kršitev človekovih pravic uveljavlja že med postopkom skozi sistem pravnih sredstev. Stranka, ki po izčrpanju pravnih sredstev še vedno meni, da so ji bile s posamičnim aktom (sodbo ali sklepom) sodišča kršene ustavno zagotovljene človekove pravice, lahko kršitve uveljavlja pred Ustavnim sodiščem (50. in 51. člen Zakona o Ustavnem sodišču; Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12). Če po odločitvi Ustavnega sodišča stranka še vedno meni, da so ji bile kršene človekove pravice, kot jih določa Evropska konvencija o človekovih pravicah, imajo možnost, da na ESČP sprožijo postopek proti državi kršiteljici.
Ker se učinkovitost in uspešnost izvajanja sodne oblasti kaže tudi skozi raven spoštovanja človekovih pravic, ki jih zagotavljajo sodišča pri obravnavanju zadev, se v skladu s prioritetami Vlade RS za področje pravosodja (Celotno gradivo Nacionalnega reformnega programa 2016-2017) nadaljuje z delom na izboljšanju učinkovitosti, preglednosti in kakovosti pravosodnega sistema. V ta namen je v pripravi posodobitev Sodnega reda, torej podzakonskega akta, ki podrobneje normira pravila glede javnosti in odprtosti sojenja. Tako se med drugim predlaga tudi dostopnost sodnih odločb prek spletnih strani slovenskega sodstva v strojno berljivi obliki, s tem da bo iz sodne odločbe razvidno tudi ime predsednika senata oziroma sodnika posameznika, ki je odločal v zadevi. Dostopnost sodnih odločb, tudi prvostopenjskih, bo zagotovljena postopno, v skladu s tehničnimi možnostmi, seveda upoštevaje zakonodajo, ki ureja varstvo podatkov, z zagotovitvijo ustrezne anonimizacija strank.
Glede na navedeno zaključujemo, da je realizacija tega konkretnega predloga v teku, ob izpolnitvi tehničnih zmožnosti sodišč, pa bo njena uporaba (dostop do sodnih odločb) zagotovljena tudi v praksi.