5. 7. 2016
Odziv Ministrstva za pravosodje
Odvetništvo je tako v Republiki Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah reguliran poklic. To pomeni, da gre za poklic ali dejavnost, za katerega država vnaprej s predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak, ki želi ta poklic opravljati. Za precejšnje število dejavnosti velja, da je treba npr. zaradi varovanja javne varnosti, javnega reda, socialne varnosti ali varstva javnega zdravja pred začetkom opravljanja oziroma pred vstopom na trg izpolniti predpisane pogoje. Zaradi navedenih razlogov je pri nekaterih poklicih zakonska regulacija nujna. Pri odvetništvu je razlog za regulacijo poklica odvetnik dejstvo, da ima odvetniška dejavnost kot del pravosodja pomembno in nenadomestljivo vlogo pri delovanju celotnega pravosodnega sistema oziroma pri zagotavljanju pravne države, saj je dejavnost odvetništva tesno povezana z zagotavljanjem varstva človekovih pravic. Po določbah Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14 in 8/16 – odl. US.) lahko stranko pred sodišči proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. To določilo daje strankam jamstvo, da bodo v sodnih postopkih deležne strokovne storitve. V primeru, da odvetnik stori strokovno napako, je podvržen tako disciplinski kot tudi odškodninski odgovornosti. Dopustiti drugim gospodarskim subjektom (na primer podjetnikom in družbam, ki v pravnem prometu ponujajo storitve pravnega svetovanja), da zastopajo stranke v sodnih postopkih, bi bilo nedopustno tudi iz razloga, ker ti niso (tako kot so to odvetniki) zavezani z Odvetniškim kodeksom in ZOdv (ki na primer članom prepoveduje oglaševanje njihovih storitev), zato bi pomenili nelojalno konkurenco odvetništvu na tem področju. Poleg tega pojasnjujemo, da v primeru zastopanja strank pred drugimi organi, ki niso sodišča, navedena omejitev ne velja. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13.) določa, da je pooblaščenec stranke lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben. Če organ ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, očitno ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki ji lahko nastanejo (tako 54. člen ZUP). Odvetniki, ki opravljajo odvetniški poklic v Republiki Sloveniji, se obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije - pravica opravljati odvetniški poklic se namreč pridobi z vpisom v imenik odvetnikov. Članstvo v zbornici je za odvetnike obvezno, saj ta opravlja številne naloge v javnem interesu in ne samo v interesu svojih članov. Tako na primer Odvetniška zbornica spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema Kodeks odvetniške poklicne etike, vodi imenik odvetnikov in jim izda izkaznico, organizira izobraževanja za odvetnike, vodi disciplinske postopke zoper odvetnike in opravlja tudi druge z zakonom določene naloge. Vprašanju obveznega članstva v Odvetniški zbornici Slovenije smo v zadnjem letu posvetili veliko pozornosti, saj so predstavniki Ministrstva za pravosodje pod vodstvom Službe Vlade RS za zakonodajo aktivno sodelovali v delovni skupini za pripravo analize zborničnega sistema v Republiki Sloveniji. Na podlagi opravljenih analiz se je izkazalo, da obvezno članstvo v Odvetniški zbornici Sloveniji, ki jo zaradi izvrševanja navedenih nalog spremlja izrazit javni interes, prinaša vrsto prednosti. Z njim je zagotovljena večja reprezentativnost zbornice kot nosilke javnega interesa, večja stabilnost njenega delovanja, poleg tega pa je z obveznim članstvom omogočeno državi, da ima na strani nosilca javnega interesa praviloma enega sogovornika, kar omogoča boljšo komunikacijo. Zaključno podajamo tudi pojasnilo glede višine vpisnine v imenik odvetnikov, za katero državljan meni, da znesek 9.000 EUR vnaša elitizem v članstvo Odvetniške zbornice. Odvetniška zbornica Slovenije se financira iz lastnih sredstev (iz vpisnin in članarin) in za svoje delovanje ne dobiva proračunskih sredstev. Na skupščini zbornice aprila letos je bil povsem nerazumno sprejet sklep, da se vpisnina določi v višini 9.000 EUR. S tem je bil po mnenju Vlade RS bistveno otežen vstop mladim pravnikom na trg dela. Zato je Vlada RS predlagala amandmaje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (novela ZOdv-E), da bi bila višina vpisnine za vpis v imenik odvetnikov odslej določena s Statutom Odvetniške zbornice Slovenije, h kateremu daje soglasje Vlada RS. V skladu z ustavno opredelitvijo odvetništva kot samostojne in neodvisne službe bo vprašanje višine vpisnine v imenik odvetnikov tako še naprej prepuščeno Odvetniški zbornici Slovenije kot stanovski organizaciji odvetnikov, vendar v sodelovanju z državo, ki bo varovala javni interes v postopku sprejemanja Statuta OZS. S tem bo pri odločanju o višini vpisnine v imenik odvetnikov zagotovljena ustrezna presoja države, ki bo zagotovila, da posamezna odločitev glede višine vpisnine ne bo predstavljala kršitve načela sorazmernosti, omejevanja svobodne gospodarske pobude in ne bo vodila do neutemeljenega omejevanja konkurence na področju odvetništva v Republiki Sloveniji.
Tako predlagana ureditev glede določanja in višine vpisnine v imenik odvetnikov je bila v celoti sprejeta na 20. redni seji Državnega zbora dne 16.6.2016, vendar do dne priprave tega odgovora še ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.