Zmanjšanje uprave SV

Odziv Ministrstva za obrambo

Po preučitvi predloga ugotavljamo, da se zelo širok del slovenske družbe zanima za pomembna in kompleksna vprašanja, kot so obramba in varnost slovenske države ter na ta način izraža zaskrbljenost tudi glede prihodnosti razvoja in preoblikovanja slovenskih oboroženih sil oziroma Slovenske vojske ter obrambnega sistema.

V vseh sistemih, še posebej tako kompleksnih kot je obrambni sistem in katerega ključna dela sta tudi Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska, vedno obstaja možnost izboljšav. Prav tako so izboljšave, izvajanje reform in preoblikovanje v Ministrstvu za obrambo stalnica, ki je vedno prisotna in skladna z razmerami v nacionalnem ter mednarodnem okolju.

Vloga Slovenske vojske se je po ukinitvi naborništva in prehodu na poklicno vojaško organizacijo (2003) ter vstopu v Nato in EU (2004) bistveno spremenila. Ta vloga se še dopolnjuje in razvija. Vzporedno s tem se dopolnjuje tudi njene naloge, tako z nacionalnega vidika, kakor tudi obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela z vstopom v Nato in EU. Proučuje se tudi možnosti za kar najbolj učinkovito organiziranost ter strukturo Slovenske vojske za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih nalog.

Še posebej zaradi spremenjenih varnostnih razmer in z vidika razsežnosti svetovne gospodarske in finančne krize, ki je zajela Republiko Slovenijo v letu 2008, je Ministrstvo za obrambo intenzivneje pristopilo k izvajanju obrambnih reform. S tem namenom in po priporočilih zavezništva smo v letu 2009 izvedli Strateški pregled obrambnega resorja, ki je med drugim izpostavil tudi vrsto predlogov ukrepov za izboljšanje in povečanje učinkovitosti upravnega dela Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske ter izpolnjevanje njunih za ustavo in zakoni določenih nalog.

Z vidika obsega strukture in organiziranosti Slovenske vojske je treba razlikovati med upravnim delom Ministrstva za obrambo, ki obsega nevojaške strokovne notranje organizacijske enote (direktorati, službe) in organe v sestavi Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo ter najvišji vojaško-strokovni organ, ki ga predstavlja Generalštab Slovenske vojske. Na podlagi navedenega je obrambna administracija tista struktura obrambnega resorja, ki se ukvarja z vodenjem upravnih poslov oziroma upravljanjem in upravo na obrambnem področju. Obrambno administracijo sestavlja večina organizacijskih enot tako imenovanega upravnega dela Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske.

Ugotovitve Strateškega pregleda obrambnega resorja so bile, da sta obseg in struktura obrambne administracije neustrezna z vidika vrste, prednosti in obsega nalog, ki naj bi jih ta administracija izvajala. Obrambna administracija je v nekaterih delih prevelika in premalo učinkovita. Na tej podlagi so bila oblikovana priporočila, da se vzpostavi učinkovitejšo obrambno administracijo, ki bo preko bolj uravnotežene strukture pospeševala uresničevanje strateških in operativnih ciljev obrambnega resorja, povečevala učinkovitost zmogljivosti Slovenske vojske in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zagotavljala večjo gospodarnost delovanja in racionalnost uporabe kadrovskih, materialnih ter finančnih virov.

Pri uresničevanju priporočil Strateškega pregleda obrambnega resorja je bila doslej poenostavljena poveljniška struktura Slovenske vojske, ukinjena so bila vojaška teritorialna poveljstva ter ukinjene nekatere formacijske dolžnosti in delovna mesta v upravnem delu Ministrstva za obrambo. Zmanjšalo se je tudi število organizacijskih enot v upravnem delu Ministrstva za obrambo. Še vedno pa ostaja dolgoročni cilj integracija vojaškega in civilnega dela Ministrstva za obrambo in s tem racionalizacija nekaterih procesov, ki se sedaj podvajajo. Preoblikovanje ali transformacija Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske se bo nadaljevala tudi v bodoče.

AD) Komentar podpisnika peticije ukinite vojsko na 866. mestu »Sem eden izmed podpisnikov peticije Ukinite vojsko na 886. mestu. Tu pa bi rad obrazložil, vsaj delno, kaj sem s tem mislil. Vojska naj se ukini kot taka, ker mi državljani ne vemo ali je pes ali raca. Jih ni nikoli doma. Niti ni branila ozemlja pred okupacijo Hrvatov. Vojsko pa Slovenija 100 % potrebuje. In to dobro izurjeno a predvsem domoljubno vojsko. Predlagam tudi, da se vrne način nabornikov. Toda, da se naborniki učijo predvsem v okolici svojih domov, znanih okolij, saj za to se jih trenira. Da nas bo vojska znala branit.«

Po preučitvi peticije »Ukinite vojsko« in komentarjev nanjo, ugotavljamo, da se sorazmerno velik del slovenske družbe zanima za obrambo in varnost slovenske države kot pomembna in kompleksna vprašanja. Že hiter pregled omenjene peticije in komentarjev njenih podpisnikov pa nakazuje, da so predlogi v peticiji brez strokovnih podlag in realne osnove. Njihova uresničitev bi v najboljšem primeru poslabšala obstoječo varnostno situacijo Republike Slovenije oziroma oslabila nacionalno varnost. Mnenja smo, da je predvsem obrambno-varnostna stroka tista, ki je verodostojna, kompetentna in nenazadnje pristojna in odgovorna za predlaganje strokovnih rešitev politiki glede tako kompleksnih in pomembnih nacionalnovarnostnih vprašanj, kot si jih loteva omenjena peticija. Nedvomno v vseh kompleksnih sistemih vedno obstaja možnost izboljšav, kar nedvomno velja tudi za Ministrstvo za obrambo in Slovensko vojsko. S tem namenom smo v letu 2009 izvedli Strateški pregled obrambnega resorja, ki je med drugim izpostavil tudi vrsto predlogov ukrepov za izboljšanje in povečanje učinkovitosti dela Ministrstva za obrambo ter Slovenske vojske in za uresničevanje njunih ustavno ter zakonsko določenih nalog.

Na podlagi ugotovitev Strateškega pregleda obrambnega resorja je v pripravi oziroma postopku sprejema najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, namenjen Slovenski vojski, Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025. Dokument predstavlja podlago in okvir za dolgoročni razvoj ter opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna zagotoviti zmogljivosti, ki jih Republika Slovenija potrebuje za uresničevanje nacionalnih interesov na obrambnem področju v dolgoročnem obdobju do leta 2025. Za zagotavljanje učinkovitega razvoja Slovenske vojske je v dokumentu opredeljeno tudi zagotavljanje pogojev za ustrezen razvoj in delovanje Slovenske vojske. Omenjeni dokument temelji tudi na novi Resoluciji o strategiji zagotavljanja nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 27/10), ki jo je v začetku letošnjega leta sprejel Državni zbor Republike Slovenije.

Dolgoročni cilji in prioritete razvoja Slovenske vojske se nanašajo na njeno aktivno in verodostojno delovanje, selektivni in uravnotežen razvoj njenih zmogljivosti ter njeno nadaljnjo transformacijo, z namenom oblikovanja moderne in učinkovite vojaške organizacije tudi v okoliščinah omejene razpoložljivosti virov. Obseg in struktura kadrovskih virov Slovenske vojske bosta tudi v prihodnje temeljila na njenih poslanstvih in nalogah, oceni varnostnega položaja Republike Slovenije, potrebnih zmogljivostih za uresničevanje nalog v nacionalnem in mednarodnem okviru, nacionalni ravni ambicij za delovanje Slovenske vojske ter razpoložljivosti finančnih virov.

Dejstvo je, da si v sodobnem, kompleksnem in nepredvidljivem okolju 21. stoletja, ko so grožnje asimetrične in multiplikativne (učinkujejo po domina efektu) nobena država ne more zagotavljati svoje varnosti in obrambe sama oziroma z vidika omejenih finančnih virov za razvoj potrebnih vojaških zmogljivosti. Zato je nujno potrebno povezovanje in partnersko sodelovanje ter večnacionalno sodelovanje v različnih projektih.

Na tej podlagi se je Republika Slovenija poleg vključitve v EU odločila, da vstopi v Nato (2004), kjer so vse države zavezale, da si bodo pri obrambi pomagale in sodelovale. Treba je razumeti, da je treba v vsako partnerstvo, tako tudi v Nato, prispevati določen vložek oziroma prispevek po načelu sorazmerne in pravične delitve bremena. V zameno za ugodnosti in prednosti skupne varnosti in obrambe bo Republika Slovenija, svoj ugled in vpliv zanesljivega partnerja ohranila in krepila le preko lastnega, sorazmernega prispevanja v skupno obrambo, v katero se je zavezala s članstvom.

Ugotovitve podpisnikov peticije, da se spremenilo varnostno okolje po koncu hladne vojne in v 21. stoletju držijo. Pri tem velja ugotoviti, da tudi koncept splošnega ljudskega upora ni več aktualen v sodobnem mednarodno varnostnem okolju. Zavedati se je treba, da globalizacija in z njo povezane prednosti (odprtost, vse večja povezanost, prepletenost, dostopnost in zbližanje sveta ipd.) pomenijo tudi določena tveganja in izzive ter izkoriščanje dobrin globalizacije v slabo družbe in celotnega sveta. Če so tradicionalne vojaške grožnje, opredeljene kot grožnje državi z uporabo vojaške sile in tiste aktivnosti, ki primarno vključujejo uporabo masovnih vojaških sil in sredstev ter ogrožajo varnost posamezne države, prednjačile in bile glavno vodilo pri organiziranju in oblikovanju oboroženih sil v času bipolarne delitve sveta in še v obdobju po njem, je v sodobnem varnostnem okolju treba razvijati drugačno vrsto vojaških zmogljivosti. Te morajo biti profesionalne in po obsegu manjše, premestljive, uporabne, visoko odzivne in mobilne ter tehnološko izpopolnjene sile, sposobne sodelovanja in delovanja v večnacionalnih strukturah in v različnih klimatskih ter vremenskih pogojih in na oddaljenih območjih, tudi izven nacionalnega teritorija ipd.

S tega vidika Republika Slovenija tudi transformira Slovensko vojsko v po obsegu majhno, profesionalno, mobilno in visoko pripravljeno oboroženo silo, ki bo po potrebi na razpolago tako njenim zaveznikom in partnerkam, kot tudi na nacionalni ravni za nacionalno obrambo oziroma potrebe podpore civilnemu prebivalstvu. Planirani skupni obseg Slovenske vojske se bo zmanjšal od dosedanjih 14.000 na 10.000 pripadnikov, pri tem bo največ pozornosti namenjene zagotavljanju ključnih zmogljivosti. Poseben poudarek bo namenjen tudi izvajanju prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki bo predstavljalo dodatno možnost za pridobivanje novih kadrov za stalno sestavo. Predvideno je tudi oblikovanje strateške rezerve, kot osnove za bistveno povečanje vojaških zmogljivosti v primeru potrebe. Vse to, vključno s prostovoljno pogodbeno rezervo, ki je nadomestila ukinjeno obvezno rezervo, ne navsezadnje pomeni tudi uresničevanje ustavne dolžnosti na obrambnem področju.