sistemska ureditev za osebe, ki skrbijo za osebe, ki ne zmorejo opravljati vseh osnovnih življenskih
Predlagam, da se sistemsko uredi in uvedejo ugodnosti za tiste, ki doma skrbijo za osebe, ki niso invalidi in ki ne zmorejo opravljati vseh življenjskih potreb, kar ugotovi z odločbo ZPIZ. Osebe, ki skrbijo za osebe, ki ne zmorejo opravljati vseh življenjskih potreb imajo pomembno vlogo predvsem pri ohranjanju kakovostnega življenja teh oseb v domačem okolju in z osebo, ki jim je blizu pri tem pa je pomembno, da s tem pridobijo tudi domovi za starejše, saj imajo na razpolago prazno posteljo in občine ter država, ki ne rabijo sofinancirat oskrbnine v domovih za starejše.
Sistem velikokrat pozabi na te osebe, ki skrbijo za osebe, ki ne zmorejo opravljati vseh življenjskih potreb zaradi Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonove bolezni, Demence itd., ki so včasih na meji izgorelosti.
Prav je da sistem prepozna te primere in razumevanje skrbi za tako osebo, ki osebno oskrbi osebo pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca zdravstvena oskrba, sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe, organizira dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, skrbi za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil, izvaja določene fizioterapevtske postopke, oskrbi rane, predvsem preležanine in jih preprečuje, nabavlja zdravila po receptu in pripomočkov z napotnico, pomaga pri gibanju, čisti pripomočke, pomaga pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialnemreže, ureja pošto osebe, informira ustanove o stanju in potrebah te osebe, opravlja vso gospodinjsko pomoč:, pripravlja primerno dietno in zdravo bio hrano in napitke, vzdržuje prostore, v katerih živi ta oseba, postilja in preoblači posteljo, vzdržuje čistočo in lika perilo in uredi bivalno okolje glede na potrebe te osebe.
Ta oseba bi lahko imela vsaj delna plačila od občine ali države za izgubljen dohodek ali dela dohodka in bila zdravstveno zavarovana, zavarovana za primer brezposelnosti in obvezno pokojninsko zavarovana.
Plačilo za izgubljeni dohodek osebe, ki skrbi za osebno, ki ne zmore opravljati vseh življenjskih potreb bi bil okoli od 700,00 EUR do 1.000 EUR in pa da te osebe, ki dolgoletno (10 let, 15 let ali več) skrbijo za te osebe, ki ne zmore opravljati vseh življenjskih potreb v primeru smrti teh oseb pridobijo ob starostnem pogoju za upokojitev pokojnino te osebe, ki se ji je pomagalo pri vseh življenjskih potrebah.
Končno en pozitiven odgovor organa! Upajmo, da na svojo obljubo ne bodo pozabili, ko bodo pristopili k urejanju tega vprašanja.
Nek denar za tak primer se morda lahko nameni, vendar je so navedeni zneski precej visoki. Poleg tega prejemanje pokojnine po smrti, mislim da ni niti realno upravičeno.
Opisan primer bolj spominja na osebo, ki več sploh ni zmožna skrbeti sama za sebe... v takem primeru je dobro, če denar, ki bi bil namenjen oskrbi v domu za ostarele, gre na "nek čimbolj pošten način" za oskrbo tega starostnika na njegovem domu, če je to možno.
Kako doseči, da bo to pošteno, na to nimam odgovora. Tukaj je tudi veliko možnosti za zlorabe, če je sistem postavljen napačno.
Zakaj bi trpali vse ljudi v neke institucije, zakaj se ne bi omogočalo bivanja doma? Bivanje v institucijah je držaje za svojce kot tudi za državo, obenem pa je pogosto nehumano in preživeto. V razvitiih državah se omogoča pomoč na domu in tako je prav.
Tisti, ki skrbijo za svojca, bi morali imeti priznano delovno dobo za to, ter plačilo, morala pa bi se uvesti tudi pomoč države, torej pomoč tretje osebe, vsaj za nekaj ur dnevno, da si oskrbovalec lahko tudi spočije, saj gre za 24-urno službo.
Mislim, da ste podoben predlog pred časom že podali.
Glede na to, da vse te funkcije opravljajo domovi za starejše je morda bolj smiselno, da se takšne osebe nastani v teh domovih?
Kdo lahko založi denar za dom? Če so otroci-partner dolžni skrbeti za starše-partnerja in nimajo sredstev za dom, ki sploh ni poceni, kako naj potem to plačajo? Verjetno je predlagatelj mislil to, ker nekateri ne zmorejo plačila, drugi pa nočejo v dom. Če bi pa dobival nek denar za oskrbo ostarele osebe bi verjetno s tem živela (životarila) doma dva. Žalostno je s kako mizernimi sredstvi morajo nekateri preživeti sebe in skrbeti za ostarelo, nemočno osebo. Morda bi pomagal kak dodatek za pomoč in postrežbo?
Predlagatelj predlaga plačilo 700-1000 EUR mesečno za skrbnika. Res je, da nekateri s pokojnino ne morejo plačati cene doma, ampak 700-1000 EUR pa verjetno ne manjka nikomur....potem pa naj bi skrbnik dobil po smrti oskrbovanca še pokojnino?
Država mora vsekakor poskrbeti za to, da so lahko te osebe deležene ustrezne oskrbe. Ampak to mora biti narejeno na nek stroškovno racionalen način, ne pa da vsakemu dodelimo svojega osebnega skrbnika s polno plačo.
Predlagatelj ni nikjer omenil polne plače, ampak dodatek. Ker poznam kar nekaj primerov tovrstne oskrbe, predlog podpiram.
Zneskovno je 700-1000 EUR polna plača enega človeka.