8. 1. 2018
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Sprememba zakonodaje v letu 2002 (Zakon po poštnih storitvah, Uradni list. l. RS, št. 42/2002), usklajena s poštno direktivo, je vpeljala povsem drugačno opredelitev in klasifikacijo poštnih storitev: uveden je bil pojem rezervirane poštne storitve in univerzalna poštna storitev. Pojem in storitev poštna nakaznica se ne pojavljata več, kar pomeni, da poštna nakaznica ni več poštna storitev, ampak samo še ena izmed storitev, ki jih opravljata Pošta Slovenije in takratna Poštna banka Slovenije d.d. Od leta 2002 naprej je bila poštna nakaznica kot instrument in storitev opredeljena samo še v Pogodbi o medsebojnem poslovnem sodelovanju ter internih aktih Pošte Slovenije in Poštne banke Slovenije d.d., sedaj je to urejeno v Pogodbi o poslovnem sodelovanju z Novo KBM d.d., ki izvaja obračun poštnih nakaznic.
Izvajanje vplačil in izplačil poštnih nakaznic je urejeno v internem aktu Pošte Slovenije (Navodilo za poštnonakazniški promet), pri poslovanju pa se zaradi narave storitve upoštevajo tudi druga navodila in akti, ki sicer veljajo za promet s poštnimi pošiljkami (Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, Navodilo za poslovanje s pisemskimi pošiljkami, Navodilo o poslovanju s telegrami in telefaksi).
Poštna nakaznica v notranjem in mednarodnem poštnem prometu kot instrument oz. kot storitev prav tako ne sodi v druge zakone in je posledično v nobeni točki ne ureja ne Zakon o bančništvu –ZBan-2 (Uradni list RS, št. 25/15 z dne 13. 4. 2015 z dopolnitvami) kot tudi ne Zakon o plačilnih storitvah in sistemih – ZPlaSS (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009 z dopolnitvami). V ZPlaSS je v 3. členu navedeno, da se ta zakon ne uporablja za papirne poštne nakaznice.
Pošta Slovenije je v skladu s 1. odstavkom 4. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) (Uradni list RS, št. 68/2016 z dne 4. 11. 2016) zavezanka za izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Izvajanje ukrepov je implementirano prek izvedbenih internih aktov in aplikativne podpore.
Poštna nakaznica se obravnava na način kot velja za občasne transakcije, ki pomeni prenos sredstev in presega 1.000 EUR, kar pomeni, da se pri vplačilu in izplačilu zneska nad 1.000,00 EUR opravi poenostavljen pregled stranke. Pri takem pregledu zavezanec od stranke pridobi in evidentira naslednje podatke:
- osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča,
- datum in kraj rojstva ter davčno številko osebe, ki opravlja transakcijo,
- osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki za fizično osebo opravi transakcijo,
- datum in čas izvedbe transakcije,
- način izvedbe transakcije,
- znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija,
- namen transakcije, razen če se da o namenu sklepati iz vrste transakcije, ter osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča oziroma firmo in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena, in državo, v katero je izvršena transakcija.
Poslovanje s poštnimi in telegrafskimi nakaznicami
Poštna nakaznica je vplačilni dokument, s katerim pošiljatelj vplača znesek, ki ga bo pošta izplačala naslovniku nakaznice. Vplačilo in izplačilo se opravi v gotovini.
Pošte sprejemajo v vplačilo in izplačujejo:
- poštne nakaznice v notranjem prometu na obrazcih NP-1 (poštna nakaznica),
- telegrafske nakaznice v notranjem prometu na obrazcih NP-2 (telegrafska nakaznica),
- poštne nakaznice v mednarodnem prometu na obrazcih TFP 1 (mednarodna poštna nakaznica),
- odkupne nakaznice v mednarodnem prometu na obrazcih TFP 3 (mednarodna odkupna nakaznica).
Posamezne vrste nakaznic se lahko prenašajo z rednimi poštnimi zvezami (poštne, mednarodne poštne in mednarodne odkupne nakaznice), s telekomunikacijskimi zvezami (telegrafske nakaznice) ali prek Eurogiro sistema (mednarodne poštne in mednarodne odkupne nakaznice, pri čemer se vplačilo oz. izplačilo opravi prek papirnega obrazca).
Za poštno in telegrafsko nakaznico se stranki ob sprejemu (vplačilu) zaračuna provizija. V skladu s 4. c točko 44. člena ZDDV-1 so storitve oproščene plačila DDV.
Opis prenosa poštne nakaznice v notranjem prometu a. Stranka izpolni nakaznico na predpisanem obrazcu, in sicer naslednje podatke:
- pošiljateljevo ime in priimek, naslov (ulica in hišna številka, poštna številka ter naziv pošte),
- naslovnikovo ime in priimek, naslov (ulica in hišna številka, poštna številka ter naziv pošte).
Pošta knjiži vplačilo poštne nakaznice v aplikacijo UPO, ki se v Pošti Slovenije uporablja za evidentiranje vseh opravljenih storitev na poštah, in stranki po prejemu gotovine izroči »potrdilo o vplačilu poštne nakaznice«. Ob vplačilu se na poštno nakaznico natisnejo podatki:
- vplačilna pošta,
- datum,
- zaporedna številka transakcije,
- št. operaterja,
- številka posla,
- znesek,
- davčna številka Pošte Slovenije,
- izjava o oprostitvi DDV,
- znesek provizije,
- številka nakaznice, ki se kreira ob knjiženju vplačila.
En del poštne nakaznice (sporočilo o vplačilu poštne nakaznice) se fizično pošlje banki (Novi KBM d.d.), ki v zaledju izvaja obračun poštnih nakaznic, drugi del nakaznice pa se v fizični obliki, z rednimi poštnimi zvezami, prenese od vplačilne pošte do naslovne pošte naslovnika, kjer se pripravi za izplačilo. Torej naslovna pošta na podlagi fizično prispele nakaznice pripravi gotovino za izplačilo in naslovniku izplača znesek (pred tem na podlagi odtisnjene številke nakaznice v bazi podatkov preveri, ali je bila nakaznica tudi dejansko vplačana).
Poštna nakaznica se izplača naslovniku na domu (če je prisoten) prek pismonoše oz. se lahko izplača na poštnem okencu. Naslovnika se pred izplačilom identificira, nato se proti podpisu na izvodu nakaznice izplača znesek, naveden na nakaznici. Ob izplačilu se naslovniku izroči tudi en del poštne nakaznice (sporočilu naslovniku).
Poštna nakaznica se uporablja tudi kot vplačilni dokument pri poslovanju s poštnimi pošiljkami s storitvijo Odkupnina. To je pošiljka, katere kupnino naslovnik plača v trenutku, ko mu jo dostavljalec vroči (npr. prinese na dom). Pošiljka se naslovniku vroči proti plačilu odkupnine. Znesek odkupnine se nato v nadaljnjem procesu (če je k pošiljki priložena poštna nakaznica) izplača pošiljatelju pošiljke, ki je v tem primeru naslovnik poštne nakaznice, in sicer na način, opisan v predhodni točki a.
Analiza predloga Kot je razvidno iz opisa poslovanja s poštnimi nakaznicami, se pri vplačilu in izplačilu poštnih nakaznic evidentirajo podatki o pošiljatelju (vplačniku) in naslovniku (prejemniku) poštne nakaznice in v primerih nad 1.000,00 EUR tudi podatki o pregledu stranke (tudi davčna številka).
V enem delu, torej v procesu poslovanja s poštno nakaznico se davčna številka že evidentira. Morebitno dodatno evidentiranje davčne številke vplačnika/prejemnika pri nižjih oz. vseh zneskih zagotovo vpliva na samo izvajanje in proces poslovanja s poštnimi nakaznicami, tehnično pa je to sicer možno in izvedljivo.
Ne glede na navedeno, pa opozarjamo, da uvedba dodatne identifikacije, to je zajemanje davčne številke, sama po sebi v ničemer ne doprinese k odpravi smiselno očitanega izogibanja plačevanja davkov. Od statusa posameznega ponudnika blaga (pravna oseba, s.p., fizična oseba, drugo) so odvisne njegove obveznosti v zvezi s plačilom davščin, izdajo računa in morebitnim poročanjem pristojnim organom. Pri tem je poštna nakaznica zgolj način plačila blaga, dočim so ostale obveznosti ponudnika blaga v zvezi s poslovanjem urejene v zakonodaji. Kot zakonit način plačila ga navaja ZPlaSS, urejen pa je tudi v predpisih Svetovne poštne zveze.