Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ali je pokojnina človekova pravica?

4030 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

V pokojninskem zakonu nisem nikjer zasledil, da je pokojnina človekova pravica. Verjetno zato, ker zakonodajalec smatra, da ni pravica, ampak darilo države upokojencem. Darilo pa je zato, ker izdaten del za pokojnine gre vsak mesec iz državnega proračuna, en del pa iz prispevkov, ki jih plačajo zaposleni. In kje je denar, ki so ga v preteklosti zaposleni plačali v obliki pokojninskega prispevka? Sproti se je porabil za pokojnine takrat upokojenim državljanom.

Pokojnina je torej darilo, ki ga podarja država državljanom, ko se upokojijo. Prav bi bilo, da država darilo (pokojnino) z novo pokojninsko reformo nikakor ne zniža na znesek, ki je skoraj enak sedanji socialni pomoči. Zakon določa, koliko je minimalna pokojnina. Za upokojence, ki imajo več kot 30 let pokojninske dobe, je ta minimalna pokojnina nižja od 400 evrov, ki jih priporoča evropska socialna listina.

Predlagam, da zakonodajalec v pokojninskem zakonu določi minimalno pokojnino, ki bo bolj blizu priporočilu evropske socialne listine, kot je to sedaj.

13 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR dan 51 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 6. 2016

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi z izraženim mnenjem pojasnjujemo, da je bila v mesecu aprilu 2016 izdana Bela knjiga o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju Bela knjiga), v kateri delovna skupina predstavlja trenutno ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter izzive s katerimi se to zavarovanje in družba soočata, hkrati pa predlagala tudi možne načine reševanje pokojninskega sistema.

V zvezi z Belo knjigo pojasnjujemo, da gre za strokovni dokument in ne za reformo oziroma zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Smisel Bele knjige je strokovni pregled trenutne ureditve, njenih pomanjkljivosti ter predlog različnih možnosti za reševanje sistema ter nadaljnji razvoj tega sistema. Gre za dokument, ki predstavlja podlago za nadaljnjo razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema, ki se bo izvedla na podlagi predlaganih rešitev. V okviru omenjenega dokumenta je podrobneje obrazložena tako trenutna ureditev odmere pokojnine kot tudi predlagane rešitve prihodnje odmere pokojnine. Predlagane so različne rešitve in iz različnih razlogov, med katerimi je tudi dolgoživost prebivalstva, kar je seveda spodbudno in dobro, vendar pa so s tem povezani določeni izzivi, s katerimi se bo družba v prihodnosti morala soočiti (dolgotrajna oskrba, staranje prebivalstva, itd.). Spremenjenim družbenim razmeram pa bo potrebno v prihodnosti spremeniti tudi zakonodajo.

Kot že omenjeno je Bela knjiga strokovni dokument, ki je podlaga za nadaljnjo razpravo o možnih rešitvah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo mogle biti oblikovane na način, ki bo sprejemljiv za vse generacije in o katerem bo potrebno medgeneracijsko soglasje. Pojasnjujemo vam, da so v Beli knjigi poleg predlogov navedeni oziroma pojasnjeni tudi razlogi ter učinki raznih predlogov sprememb. Bela knjiga je objavljena na spletni strani MDDSZ in si jo lahko prebere vsak, zato predlagamo, da si preberete način odmere pokojnine ter predlagane rešitve v tej zvezi. Poudarjamo pa, da dokument ne predstavlja reforme, temveč zgolj strokovno podlago za nadaljnjo javno razpravo, po kateri bodo vzpostavljene rešitve, o katerih bo mogoče doseči soglasje s socialnimi partnerji.

Priloge:

Komentarji




  • F Ferenc

    svetkapitala.delo.si/aktualno/evropejci-zaskrbljeni-zaradi-pokojnin-153273 

    Polovica vprašanih že upokojenih posameznikov iz Evrope je povedala, da po upokojitvi ne uživa več takšnega standarda kot prej, ko so še hodili v službo in za svoje delo prejemali plačo. Dva od petih evropejskih delavcev pa se zavedata, da bodo kasneje dobili manj pokojnine kot zdaj, ko dobivajo plačo in izdatno plačujejo tudi v pokojninsko blagajno. Več kot polovica Evropejcev je prepričana, da si bodo morali tudi po upokojitvi prislužiti kakšen dodaten evro ali dva, pišejo v študiji Economics and Financial Analysis ING.

    • Ikona uporabnika dan dan

      @Ferenc: "Polovica vprašanih že upokojenih posameznikov iz Evrope je povedala, da po upokojitvi ne uživa več takšnega standarda kot prej, ko so še hodili v službo in za svoje delo prejemali plačo."

      Višina pokojnine je odvisna tudi od tega, kako država izračuna pokojnino. Med državami so precejšnje razlike. En primer: "... povprečno pokojnino: ta je v Avstriji znašala 89 odstotkov povprečne plače, v Sloveniji pa 57 odstotkov." Vir: 24ur.com (22.05.2019)

  • D DavidS

    S predlogom se ne strinjam. Pokojnina je pravica, ki jo dobimo na podlagi vplačanih prispevkov.

     

    Seveda je potrebno poskrbeti za tiste, ki na podlagi vplačanih prispevkov nimajo dovolj visoke pokojnine za osnovno preživetje. Ampak to je naloga sistema socialnih transferjev, ki mora biti ločen od pokojninske blagajne, tako zaradi preglednosti kot tudi poštenosti.

     

    Sistem socialnih transferjev ima tudi vgrajene določene varovalke, ki preprečujejo, da bi davkoplačevalci plačevali pomoč tistim, ki je ne potrebujejo. Na primer, nekdo ki je celo kariero kot s.p. plačeval minimalne prispevke, hkrati pa ima tri nepremičnine katere oddaja v najem, bi bil po takšnem predlogu upravičen do "subvencionirane" pokojnine, ki jo pa seveda plačamo vsi davkoplačevalci, tudi tisti najrevnejši.

    • Ikona uporabnika dan dan

      @DavidS: "Sistem socialnih transferjev ima tudi vgrajene določene varovalke, ki preprečujejo, da bi davkoplačevalci plačevali pomoč tistim, ki je ne potrebujejo. Na primer, nekdo ki je celo kariero kot s.p. plačeval minimalne prispevke, hkrati pa ima tri nepremičnine katere oddaja v najem, bi bil po takšnem predlogu upravičen do "subvencionirane" pokojnine, ki jo pa seveda plačamo vsi davkoplačevalci, tudi tisti najrevnejši."

       

      Seveda ima sedanji sistem socialnih transferjev vgrajene varovalke in tako se zgodi, da ima upokojenec 270 evri pokojnine, od države pa dobi 0,17 evrov denarne socialne pomoči na mesec. Ali se vam ta pokojnina in socialna pomoč res ne zdita prenizka?

    • D DavidS

      Če bi bila to celotna zgodba, bi bil ta upokojenec upravičen do varstvenega dodatka v višini cca. 180 EUR.

    • Ikona uporabnika dan dan

      Upokojenec ne more priti do varstvenega dodatka, ki ste ga omenili. Več o tem piše v članku. O članku sem v tej temi pisal pred nekaj dnevi in navedel tudi povezavo do njega.

  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    Dokler je pokojninski sistem tak kot je, torej zelo nepravičen, sem absolutno za!

     

    Primer:

     

    Med tem, ko se je direktor najverjetneje brezplačno šolal na državne stroške (javne šole), torej davke, ki so jih plačevali delavci, ki so jim od plače trgali za prispevke s katerimi se plačuje javne šole, učitelje, rektorje itn, je tudi snažilka že delala in plačevala za njegovo šolanje.

    - Ta snažilka ima celo življenje zelo majhno plačo, ker nima končane šole pade v najnižji plačilni razred. Zaradi tega ji malo trgajo za pokojninski sklad in bo v penziji dejansko životarila.

    Po drugi strani bo direktor imel visoko plačo s katero bo lahko dostojno živel, ker mu bodo lahko veliko trgali za pokojninski sklad, bo imel visoko pokojnino. Životaril ne bo nikoli v življenju. Družba je pač določila, da je njegovo delo vredno 10x, 20x, ali celo 50x več od dela snažilke. Pozabljajoč neobhodnost opravljanja dela slednje.

     

    Zakaj, zgolj zato, ker ima direktor diplomo in je bolj sposoben vodenja, snažilka pa jo nima, a je sposobna vsakodnevnega rutinskega čiščenja, ki ga marsikateri dorektor ni.

    Direktor bi se brez snažilke zadušil v lastnih smeteh, proizvodnja pa ustavila. Torej je snažilka, delavec itn, so nujno potreben ali neobhoden člen za delovanje podjetja. Kljub temu se ustvarjeno v podjetju ne deli primerno ali pravično. Snažilka dobi 400 EUR, direktor 4000 EUR. Direktor se doizobražuje na račun podjetja, snažilka nikoli, ker za to nima sredstev. Njene možnosti napredovanja so prakično nične in je obsojena na životarjenje. Nekdo pač mora opraviti delo čiščeja za delovanje podjetja, družbe, takšna kot je.

     

    Če imate dva otroka, eden postane direktor, drugi delavec, ali se vam zdi pravično, da ima eden 5000 eur plače, drugi 500? Da bo prvi živel dobro priskrbljeno penzijo, drugi životaril? Zakaj, zgolj zato, ker ima prvi končano fakulteto, drugi samo OŠ. - In to je banalna okoliščina naše družbe.

     

    Sposobnost človeka v moralno razviti družni nikoli ne bi smela biti merilo za človečnost in to, da človek živi dostojno in ima zagotovljene osnovne pogoje za bivanje. Pomeni, da bolj sposoben človek ne bi smel živeti na račun osnovnih življenjskih potreb manj iznajdljivih (v tem kako pridobiti materialna sredstva itn).

    Vsak človek ima določene sposobnosti, razlika je v tem ali jih zna družbeno vnovčiti ali ne.

     

    Dejansko samo delo, delanje sploh nima veliko veze z zadevo, ker če človek gara, pač gara, neglede na delovno mesto. Gara delavec, gara direktor. Temveč gre za razporeditev ustvarjenega. Merilo družbe o tem, koliko si nekdo zares zasluži.

    Sposobnost je darilo posameznika, da lahko dela tisto, kar ga veseli in daje družbi več kot drugi. Ne pa to, da lahko živi na račun osnovnih potreb manj sposobnih. Vsakdo, ki vidi širšo sliko ve, da tak kapitalističen način ne more obstati. S plačilnimi razredi, obstoječim pokojninskim sistemom ipd, poglabljamo nepravičnost družbe in to se bo moralo spemeniti.

     

    lp

     

    • Ikona uporabnika dan dan

      Meseca maja 2014 sem predlagal vladi spremembo zakonodaje na socialnem področju, da bodo zakoni v skladu z evropsko socialno listino. Najnižja zajamčena pokojnina, ki znaša 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, znaša zgolj 197 evrov, kar je dvakrat manj od 400 evrov, ki jih omenjena evropska socialna listina kot minimum.

       

      Kar je citirano, je iz predloga: "Svet Evrope je v poročilu o kršitvah evropske socialne listine v letu 2013 izrazil zaskrbljenost nad neustreznimi socialnimi nadomestili v Sloveniji. Slovenijo je opozoril na ... prenizko minimalno pokojnino." Predlagal sem vladi, da spremeni zakonodajo na socialnem področju, da bodo zakoni v skladu z evropsko socialno listino.

       

      Odgovor Ministrstva (23.06.2014): "Vlada RS se ne strinja v celoti z ugotovitvijo, da minimalni zneski nadomestil in pokojnine v Sloveniji niso ustrezni, saj meni, da je ustrezno poskrbljeno za socialno varnost prejemnikov minimalne pokojnine, s čimer je že seznanila Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope."

       

      Ministrstvo tudi omenja, da so prejemniki minimalne pokojnine upravičeni do varstvenega dodatka in do denarne socialne pomoči, nič pa niso napisali o tem, da je do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči zelo težko priti - in niso zapisali, da bodo zvišali najnižjo zajamčeno pokojnino, ki znaša zgolj 197 evrov.

    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      Predvidevam, da bomo kmalu dobili nove opomine. lp

    • Ikona uporabnika dan dan

      @anekdota: "Predvidevam, da bomo kmalu dobili nove opomine"

       

      Nedvomno, še posebej je to verjetno, ko bodo v Svetu Evrope izvedeli za slovenskega upokojenca, ki od države prejema le 270,17 evrov, kar je skupni mesečni znesek njegove pokojnine in denarne socialne pomoči.

       

      "Z 270 evri pokojnine se komaj prebija iz dneva v dan. Od države pa prejema bizarnih 0,17 evrov denarne socialne pomoči." nova24tv.si/slovenija/ljudje/tako&

    • o opazovalka

      Ja, pa pozabili so v odgovoru napisati, da je treba varstveni dodatek VRAČATI in se mu marsikateri upokojenec raje odpove in životari...

  • a ahac36 nuncij

    Pravica do pokojnine je zapisana v ustavi. Žal pa ni določena višina pokojnine in tudi ko bo povprečna pokojnina znašala npr. 300 EUR, bo ustavna pravica zagotovljena. Ustava vsebuje še dodatno varovalko, in sicer da se pravica do pokojnine pridobi pod pogoji, ki jih določa zakon. Drugače povedano, tudi ko bo upokojitvena starost 75 let, ustavna pravica ne bo kršena. S takšno ustavo si torej lahko samo obrišemo ...

     

     

     

     

  • B Bojč33

    Se popolnoma strinjam, z predlogom, tisti pa, ki so proti, bi pa jim dal 400 € penzije pa bi videl, če so še proti. To kar se dogaja, glede penzij sedanje generacije, je sramota!

    • D DavidS

      Tudi če bo pokojnina le 1 EUR, bo s tem zadoščeno določilu "pokojnina je pravica". Višina pokojnine s predlogom nima čisto nobene povezave.

    • Ikona uporabnika dan dan

      @DavidS: "Višina pokojnine s predlogom nima čisto nobene povezave."

       

      Najlažje je kritizirati predloge, mnogo težje je napisati boljši predlog.