31. 5. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr. in 47/15- ZZSDT, v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) kot splošen predpis na področju delovnih razmerij določa vrsto plačil, osnovno plačo, delovno uspešnost, dodatke in višino dodatkov v členih od 126. do vključno 129. V skladu z drugim odstavkom 126. člena je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu (tretji odstavek 127. člena ZDR-1) in so začasne narave. V skladu s četrtim odstavkom 127. člena ZDR-1 se lahko višina dodatkov iz tretjega odstavka 127. člena ZDR-1 v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne ume postavke. Na podlagi prvega odstavka 128. člena ZDR-1 delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa: za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo, za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Višina dodatkov iz prvega odstavka 128. člena ZDR-1 se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (drugi odstavek 128. člena ZDR-1). Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta (tretji odstavek 128. člena ZDR-1). Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada (četrti odstavek 128. člena ZDR-1).
V ZDR-1 so že urejeni dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je objektivno neugoden.
Neugoden delovni čas oziroma dodatek za "neugoden delovni čas" je nedoločen pravni pojem, ki mu je potrebno v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo konkretnih (relevantnih) okoliščin. Kdaj oziroma katere ure v dnevu se štejejo za neugoden delovni čas bi bilo potrebno ugotavljati upoštevaje potrebe delodajalca, delovni proces in naravo dela ter na drugi strani interese in potrebe posameznika. (Ne)ugoden delovni čas je relativen pojem, katerega pomen se razlikuje pri delavcih in delodajalcih (delovnem procesu, naravi dela, itd.). Glede na to, da je ZDR-1 splošen delovnopravni predpis, ki določa delovna razmerja delavcev v zasebnem sektorju, pa tudi delovna razmerja delavcev v javnem sektorju, v kolikor ni za te s posebnim zakonom (Zakonom o javnih uslužbencih) drugače določeno, ne glede na dejavnost, vsebino in naravo dela ter delovni proces delodajalca, v njem ne bi bilo primerno določiti dodatka za neugoden delovni čas.