17. 5. 2016
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, v nadaljevanju: ZJN-3), ki je začel veljati 1. aprila 2016, primarno temelji na določbah dveh novih evropskih direktiv s področja javnega naročanja (Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014 str. 65) in Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014 str. 243), ki pa se bistveno ne morejo spreminjati, razen v segmentih, kjer je to posamezni državi članici izrecno omogočeno.
Direktiva 2014/24/EU, ki ureja javno naročanje na klasičnem področju, in Direktiva 2014/25/EU, ki ureja javno naročanje na infrastrukturnem področju, vsebujeta podobne rešitve, zato sta v slovenski pravni red preneseni z enim zakonom.
Kljub temu, da ima »infrastrukturna« direktiva (Direktiva 2014/25/EU) milejša pravila javnega naročanja, je ZJN-3 tudi v tem delu v marsikaterem pogledu bistveno strožji od evropske zakonodaje. Med drugim je po novi zakonodaji tudi za naročnike, ki delujejo zgolj na infrastrukturnem področju (npr. javna podjetja) obvezno statistično poročanje o evidenčnih naročilih, poleg tega pa tudi zanje velja določba ZJN-3, ki prinaša novost na področju javnega naročanja, predvsem z namenom povečanja transparentnosti in odprave korupcijskih tveganj, v skladu s katero bo potrebno enkrat letno objaviti ne zgolj statistične podatke, temveč za vse pogodbe nad 10.000 EUR tudi komu so bile oddane, kaj je predmet in za kakšno vrednost. Prav tako se bodo po novem na portalu objavljale tudi vse odločitve o oddaji naročila in obvestila o spremembah pogodb po njeni sklenitvi.
Z namenom zmanjšanja možnosti za nastanek korupcijskega tveganja pa ZJN-3 tudi strožje ureja institut preprečevanja nasprotja interesov, v okviru katerega mora oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije ali njenih delov ali na kateri koli stopnji odločale v postopku, pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se naročilo oddaja in kadar je ta oseba neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora takoj pisno obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko. V ta namen je določeno, da se šteje, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom, če je zgoraj omenjena oseba v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom. Delež 5 odstotkov je bil v predhodni zakonodaji določen na 25 odstotkov. Poleg navedenega pa ZJN-3 določa tudi, da lahko naročnik izključi ponudnika, ki bi v postopku javnega naročila poskušal neupravičeno vplivati na odločitev naročnika, kar lahko stori tudi, če tega pogoja ne opredeli v naprej in ne glede na to, ali gre za splošno ali infrastrukturno področje.
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo tudi pomemben projekt za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja. Gre za informacijsko rešitev STATIST, ki je od konca meseca januarja 2016 na voljo najširši javnosti in tako prvič zagotavlja celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. V STATIST-u so na enem mestu zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. 1. 2013 naprej, ki jih vsak uporabnik lahko pregleduje po različnih parametrih. Za izbrano časovno obdobje se glede na vrednost oddanih naročil prikazujejo podatki o naročilih desetih največjih naročnikov in desetih največjih ponudnikov, najbolj pogosto oddanih naročilih glede na predmet in zakonsko podlago. Omogočen je izvoz podatkov za v datoteko v .csv formatu, kar omogoča večkratno uporabo podatkov. Vse podatke, ki so prikazani na ekranu, lahko uporabnik shrani tudi v .pdf formatu.
Naočniki, ki delujejo le na infrastrukturnem področju (torej zgolj javna podjetja in osebe, ki opravljajo eno do infrastrukturnih dejavnosti na podlagi posebne ali izključne pravice) pa imajo že v skladu z Direktivo 2014/25/EU možnost presoje, ali bodo razloge za izključitev vključili v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali ne, čemur nacionalne določbe v celoti sledijo. Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, pa naročniki tako na splošnem kot infrastrukturnem področju določijo vedno samostojno, pri čemer jih zakon zavezuje, da morajo biti ti pogoji sorazmerni in povezani s predmetom javnega naročanja, zakon pa določa tudi, katera pravila in pogoje lahko naročniki sploh postavijo.
Načeloma pa ZJN-3 ureja javno naročanje za blago in storitve, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od 20.000 EUR brez DDV na splošnem in 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju, ter za javno naročanje gradenj, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od 40.000 EUR brez DDV na splošnem in 100.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju. Za t.im. socialne in druge posebne storitev je mejna vrednost ostala enaka, kot jo določata obe direktivi, 750.000 EUR brez DDV na splošnem in 1.000.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju. Te storitve so po svoji vsebini povzete iz nekdanjega seznama t.im. storitev B, ki so bile že po predhodni zakonodaji predmet blažjega režima, pri čemer se je v skladu s predhodno zakonodajo zahtevala le objava oddaje naročila, medtem ko ZJN-3 v teh primerih zahteva tudi objavo namere o oddaji javnega naročila, ne zgolj objave oddaje, zaradi česar je javno naročanje tudi teh »neprioritetnih« storitev, kot jih imenujejo uvodna pojasnila direktive, bolj transparentno. Kot že omenjeno zgoraj, pa tudi za te storitve velja novost, tudi kadar slednje ne dosežejo praga (750.000,00 EUR brez DDV), da je potrebno enkrat letno transparentno objaviti vsa oddana javna naročila nad 10.000,00 EUR, z navedbo opisa predmeta, vrednostjo posla in nazivom subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.
Pravne storitve, ki so omenjene v predlogu Vladi, je potrebno posebej pojasniti. Pravne storitve, ki so po novi zakonodaji zajete v Seznamu socialnih in drugih posebnih storitev so enake vrste, kot so bile v tak seznam (storitve B) uvrščene po predhodni zakonodaji. Storitve, ki niso eksplicitno zajete v tem posebnem seznamu, se oddajajo na podlagi uporabe ZJN-3. Med take storitve npr. sodijo tudi storitve pravnega svetovanja s področja javnega naročanja, kjer je potrebno upoštevati vsa pravila ZJN-3, če ocenjena vrednost teh storitev doseže 20.000 EUR brez DDV. Določene pravne storitve, npr. pravne storitve zastopanja po odvetnikih ali notarjih, pa so že na podlagi evropskih direktiv po novem uvrščene med same izjeme od uporabe zakona, čemur nacionalna zakonodaja sledi v celoti.
Na podlagi navedenega tako ni mogoče govoriti o sistemski korupciji, saj nacionalna zakonodaja v celoti sledi in v slovenski pravni red prenaša evropsko zakonodajo, v posameznih segmentih pa je nacionalna zakonodaja bistveno strožja od evropske, še zlasti na področju dovoljenih sprememb pogodb brez izvedbe postopka, kjer direktivi s tega področja dopuščata možnost sprememb v določenih primerih do 10% oz. 15% brez vsakršnega razloga, česar ZJN-3 ne dovoljuje, hkrati pa v primeru izpolnjenih razlogov, ki so taksativno našteti v direktivah, slednja dopušča spremembo do 50% za vsako posamezno spremembo, medtem ko ZJN-3 dovoljuje spremembo (ob izpolnjevanju enakih taksativno naštetih razlogih) le do 30% in to za vse spremembe skupaj. Ta omejitev velja tako za splošno, kot tudi za infrastrukturno področje.
Vsekakor pa je potrebno omeniti tudi dejstvo, da iz analize Evropske komisije izhaja podatek, da je večina (83%) slabo porabljenih javnih sredstev posledica nestrokovnosti, manjši delež (17%) pa pripisujejo korupciji.