Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Nadure in pokojnina

6178 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

K pisanju me je vzpodbudil članek v časniku na temo neupoštevanja nadur, za katere so bili plačani vsi prispevki v pokojninsko osnovo oz.dobo. Pred leti je že bila debata na to temo, vendar je bil odgovor suho birokratski, v stilu zakon tega ne predvideva, oz samo do zakonsko omejenih 30 ur po ZZDR. Ker pa se da vse spremeniti, se bi dal tudi ta zakon, ni mi pa jasno zakaj se še ni ??? Osebno sem oddelal enormno število nadur za katere so bili plačani prispevki , pa se ni nihče posebno razburjal, da se je s tem kršil zakon o DR, ker je tudi skupna blagajna imela nekaj od tega. Ko pa je treba iz tega nekaj malega dobiti nazaj , se pa privlečejo na dan vsi mogoči zakoni, ki se jih birokracija drži kot pijanec plota, trudi se jih pa spremeniti tudi ne nihče.

V premislek in morebitne komentarje ljudi, ki se jih to tiče !

20 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Slovenc59 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 5. 2016

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in predlagane rešitve pokojninskega sistema. Hkrati v zvezi z ureditvijo nadur v okviru pokojninskega sistema in izraženo zahtevo pojasnjujemo, da enako kot prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) tudi veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPlZ-2) določa, da se pri izračunu pokojninske osnove vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki (39. člen ZPIZ-1 in 30. člen ZPIZ-2). ZPIZ-2 nadalje v 18. točki 7. člena določa definicijo osnove kot osnovo, od katere se skladno s zakonom plačujejo prispevki. Osnova za plačilo prispevkov za zaposlene je bila določena v 208. členu ZPIZ-1. Prispevki za obvezno zavarovanje so se tako plačali iz plače in iz nadomestil plače, obračunali in plačali pa so se tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Izhajajoč iz navedenega so se prispevki plačali tudi iz plačila za nadure. Vendar pa je ZPIZ-1 vseboval tudi posebni 42. člen, ki je izrecno našteval prejemke, ki se, kljub temu da so bili od teh prejemkov plačani prispevki, niso vštevali v pokojninsko osnovo. Med izločenimi prejemki so bili tako tudi prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela, kot je delo preko polnega delovnega časa (nadure), ki presega omejitve, določene v zakonu o delovnih razmerjih.

Osnovo za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju, podobno kot je ZPIZ-1 določal v 208. členu, povzema veljavni ZPIZ-2 v 144. členu s temeljno razliko, da ZPIZ-2 nobenega prejemka, od katerega se plačujejo prispevki, ne izloča iz pokojninske osnove. To pomeni, da se vsi prejemki (vključno s plačilom za nadure) vštevajo v posameznikovo pokojninsko osnovo, seveda pod pogojem, da so bili prispevki plačani. S tem se uresničuje eden od temeljnih namenov pokojninske reforme, ki je v tem, da se vsi prejemki, od katerih so bili plačani prispevki, vštevajo v pokojninsko osnovo ter na ta način odrazijo v pravicah, ki temeljijo na vplačanih prispevkih.

Ob tem naj nadalje pojasnimo, da za izračun pokojninske osnove 3. odstavek 400. člena ZPIZ-2 ohranja enako tehniko preračuna plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa (nadure), kot je to določal 1. odstavek 44. in 407. člen ZPIZ-1. Tako se nadure do uveljavitve prvega samostojnega ZPIZ iz leta 1992, upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, če so se po predpisih o delovnih razmerjih štele kot posebni delovni pogoj. Nadure za obdobje od uveljavitve ZPIZ (1. april 1992) do uveljavitve ZPIZ-2, pa se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nadur plačani prispevki.

Iz zapisanega izhaja, da je bila pravna ureditev, na podlagi katere se v pokojninsko osnovo upoštevajo nadure, od katerih so bili plačani prispevki uveljavljena z ZPIZ-2. Torej od 1.1.2013 se plačilo za nadure, od katerega so bili plačani prispevki upošteva v pokojninsko osnovo v celoti, saj ZPIZ-2 ne vsebuje več omejitve, ki jo je vseboval predhodno veljavni ZPIZ-1. V skladu z 400. členom ZPIZ-2 pa velja, da se po izračunu pokojninske osnove za obdobja do uveljavitve tega zakona upoštevajo plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona. Po istem členu se tudi plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od 1. aprila 1992 do uveljavitve tega zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki. Pokojninske osnove se tako tudi od uveljavitve ZPIZ-2 za obdobja pred uveljavitvijo določajo na podlagi predpisov veljavnih do uveljavitve tega zakona, kar velja tudi za upoštevanje plačila za nadure oziroma za delo preko polnega delovnega časa, od uveljavitve ZPIZ-2 dalje pa se plačilo za delo preko polnega delovnega časa šteje v pokojninsko osnovo v polnem obsegu, če so bili od njega plačani prispevki.

Predlagana ureditev je od leta 2013 dalje že vpeljana v zakonodajo.

Priloge:

Komentarji