5. 4. 2016
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Delovanje policije je ena pomembnejših dejavnosti javnega pomena, ki je ključna tudi pri zagotavljanju nemotenega delovanja sodobne družbe. Zaradi pomembnosti te dejavnosti in želje države po izboljšanju uporabe javnih sredstev je vprašanje učinkovitosti njenega dela postalo eno pomembnejših vprašanj, s katerim se je slovenska policija srečala. Temu primerno je Ministrstvo za notranje zadeve v letu 2012 naročilo projekt V5-1037: »Vzpostavitev sistema merjenja učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti v slovenski policiji«, ki sta ga izvedli Fakulteta za upravo in Ekonomska Fakulteta v Ljubljani. Namen predlaganega projekta je bil izboljšanje metodoloških orodij in analitičnih podlag, ki jih ima vodstvo policije na voljo za optimiziranje omejenih resursov, s katerimi bi izboljšali učinkovitost, uspešnost in kakovost njenega delovanja na regionalni ravni.
Razvoj virov in delovnih zmogljivosti policije je kompleksen proces, ki ob potrebnem času in finančnih sredstvih zahteva predvsem natančno razvojno načrtovanje, oprto na kakovostna empirična in teoretska spoznanja sodobnih ved. Ta in druga razvojno usmerjevalna izhodišča so določena tudi v Resoluciji o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 - »Kakovostna policija za varno Slovenijo« (Uradni list RS, št. 75/15), ki smo jo začeli pripravljati leta 2010 in jo je Državni zbor RS sprejel 29. 9. 2015. Resolucija je plod analiz, poročil, izkušenj, priporočil in potreb strokovnih služb znotraj policije z namenom uresničevanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Za pripravo pričujočega dokumenta je policija najprej identificirala ključne razvojne probleme, s katerimi se sooča. Identificirala je razloge za problemska stanja ter njihove notranje in zunanje posledice. Na tej podlagi je za vsak problemski sklop določila temeljne in posamezne razvojne cilje, pojasnila potrebo po doseganju teh ciljev, metode za njihovo uresničevanje, čas za izvedbo razvojnih projektov, vire in kazalnike uspešnosti doseganja postavljenih ciljev.
Ministrstvo za notranje zadeve se je lotilo sistemskega reševanja problemov v Policiji in zagotavljanja boljših pogojev za delo ter že v letu 2014 zagotovilo 8 milijonov evrov ob rebalansu proračuna ter nato še 12 milijonov evrov v letu 2015. Izjemen premik pa je bil narejen v proračunu za leti 2016 in 2017, saj je bilo Policiji zagotovljenih kar 67 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki bodo namenjeni opremljanju policije, obnovi voznega parka, izvedbi investicij itd.
Tako se bo samo v letu 2016 več kot 7,6 milijonov evrov namenilo za nabavo zaščitne, oborožitvene in osebne opreme ter v letu 2017 6,1 milijona evrov ter še dodatnih 12,3 milijona za nabavo informacijske in telekomunikacijske opreme, več kot 4 milijone pa bo vloženih za posodobitev opreme za kriminalistično dejavnost. Več kot 7,3 milijona evrov bo namenjenih za večje investicije kot so izvedba kanalizacije, čistilne naprave, sanacije sanitarij, dvigal, energetskih izboljšav, zamenjave stavbnega pohištva, kritin, fasad,
V teku so tudi projekti reševanja prostorskih kapacitet PU Ljubljana, GPU UIT in GPU OKC v višini 37,2 milijona evrov ter za reševanja prostorske stiske PU Koper 10,9 milijona evrov. Obnavljal se bo tudi vozni park. Samo v letih 2016 in 2017 za blizu 700 vozil, izveden pa bo tudi nakup novega vodnega topa.
Zaradi varčevanja v Policiji je bila v preteklih letih zaznana negativna fluktuacija v zaposlovanju, ki je vrh dosegla leta 2012, ko je delovno razmerje zaradi upokojitev po ZUJF prenehalo kar 447 policistom. Zato je bilo že lani več kot 300 novih zaposlitev, v letošnjem letu pa se jih pričakuje še 250. Prav tako bo MNZ podal Vladi predlog, da se zaradi zahtevnih varnostnih razmer poveča kadrovski načrt in s tem postopoma zagotovi normalna kadrovska zasedenost v policiji. V mandatu sedanje Vlade bo policiji do konca letošnjega leta zagotovljeno okoli 600 novih zaposlitev.
Na podlagi vsega navedenega v Policiji menimo, da podani predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Tudi jaz sem proti plačilu policistov glede "učinka" saj morajo policisti že tako opravljati veliko nehvaležnega dela in so za to cenjeni premalo! Sicer pa res kaj bi to pomenilo? število izrečenih kazni, število aretacij..? to je nesmisel saj bi potem res dobivali kazni za vsak manjši prekršek in le zato , da bi policist zase priskrbel višjo plačo? Delo policista je cenjeno premalo, in že samo argumentiranje je absurdno. plače bi se morale povišati! Začeti pa bi morali vsekakor z posodobitvijo opreme, ki je zastarela in neprimerna.
Sam sem proti temu, da bi sploh policija bila plačana po učinku. Zdi se mi, da bi policaji zaradi majhne plače pisali nepotrebne kazni in iskali "dlako v jajcu" samo za to, da bi prišli do svojih bonusov. Bolj se mi zdi smiselno, da bi jim omogočili večjo plačo in pa napredek pri delovnem mestu posledično pa bi napredovali v višji plačilni razred.
Čez lužo se je želja po učinkovitosti pokazala tako, da je naenkrat v zaporu končalo veliko ljudi, ki tja niso sodili. Ampak to nikomur ni bilo pretirano mar. Važno, da so zadeve približno klapale in da so bili primeri rešeni. Nekaj nepojasnjenih vlomov bi zlahka obesili nekomu, ki jih je itak že nekaj storil pa je zadeva "rešena".
Da jim vlada ne more povišati osnovnih plač, razumemo.
Gotovo bi bilo pravično, da jim dobro plačajo dodatke za terensko delo, za izpostavljenost boleznim, za izpostavljenost nevarnostim, za nočno delo itd.
Mislim, da so tukaj rezerve. Kdor je pripravljen tvegati, se izpostaviti, naj bo dobro plačan.
Gotovo ni primerljivo delo policajev v pisarnah s tistimi na terenu.
Te dodatke bi lahko povišali. Mislim, da si jih več kot zaslužijo.
Rešitev je v boljši diciplini ljudi. Težavnost policijskega dela je rezultat primerjav, tako kot povsod, le izbira dejstev in ocenjevalcev je različna.
In kako bi se meril učinek policista? Po številu izrečenih ukrepov? Učinek inšpektorja? V tem primeru dobimo idiot.ske odločbe kot je tole www.finance.si/8342407/Kazen& samo za izpolnitev norme?
Najprej morate malo poznati delo inšpekciji. Bojan K, vsaka inšpekcija ima vrsto območnih uradov, le pogledati bi si morali njihove spletne strani. Odzivnost s tem nima zveze, ker jim delo dirigira glavni urad v Ljubljani ter pristojno ministrstvo, tudi prioritete dela se določajo tam.
To, da je inšpektorjev premalo, je pogosta fama. Problem je v tem, da je delo slabo organizirano. Tudi znotraj območnih uradov so organizirani le krajevno, ne stvarno pristojno. Zakonodaje je pogosto preveč, da bi jo poznali, delno za poznavanje zakonodaje niti niso zainteresirani. Zaradi prevelikega števila področij je nujno, da bi se vsak inšpektor specializiral za določeno področje znotraj resorja. Namesto, da bi organizirali akcije, kjer bi bil učinek velik, pasivno čakajo prijave, zadeve preiskujejo slabo, ker ne znajo poiskati dokazov in slepo verjamejo zavezancem, ker želijo imeti čim manj dela. Pisarijo zapisnike in to je vse. Če slučajno odkrijejo kršitve, se kalvarija šele začne, na vsako odločbo sledi pritožba in postopek se vleče, učinka pa zaradi neučinkovite urejenosti ni.
Problem je tudi v tem, da prijavitelj nima nobene vloge v postopku, vendar pa mora za večjo možnost uspešne obravnave pošiljati dokaze, čeprav je dokazovanje stvar inšpekcije, ne prijavitelja, ki ima samo veliko obveznosti in nobenih pravic. Drugi problem je v tem, da je po zakonu delo inšpektorja samostojno, kar je pogost razlog za slabo delo. Skratka - problem je širši kot samo v številu inšpektorjev.
Seveda pa je problem tudi merjenje učinka. Število kazni? To je pri policistih že zdaj problem. www.dnevnik.si/1042543184 Če se poda predlog, naj se najprej dobro pozna problem ter predlaga rešitve. ;
Pri policistih seveda nisem mislila, da se pobere več kazni, nisem dobro formulirala stavka. Stimulacija naj bi veljala za oboje,da so učinkoviti pri svojem delu, reševanju zadev, ki so v njihovi pristojnosti. Se strinjam, da jih je verjetno res premalo. Če bi odprli več inšpekcijskih izpostav po Sloveniji, bi ih morali premešati, saj se na žalost vsak z vsakim pozna v Sloveniji in mislim, da je to rakava rana pri nas na vseh področjih, ukreniti pa ne nemoreš nič.
Predvsem, bi jih moralo biti veliko več, tako inšpektrojev, kakor policistov. In ne v Ljubljani!!! Moj predlog je, da se inšpekcijske službe odprejo tudi v drugih mestih in se kadri razporedijo enakomerno po Sloveniji. Tako bi se službe približale prebivalstvu in bi postale učinkovitejše in bolj odzivne.
Policisti po učinku? Prometni policisti po število pobranih kazni?