12. 4. 2016
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov so v Republiki Sloveniji določene s strani države na podlagi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Ur.l. RS, st. 8/16, v nadaljevanju uredba), ki določa mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov (v nadaljnjem besedilu: distributerji), in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine. Za naftne derivate se štejejo 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin (v nadaljnjem besedilu: NMB-95), 98 ali več oktanski neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja v cestnem ali pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: NMB-98), dizelsko gorivo (v nadaljnjem besedilu: dizel) in ekstra lahko kurilno olje (v nadaljnjem besedilu: KOEL). Uredba tako določa modelsko ceno goriv, kateri se v skladu z veljavnimi predpisi dodajo vse davčne obremenitve.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pristojno le za določitev modelske cene opredeljene v uredbi, drobnoprodajne cena pa se oblikuje na podlagi določitve višine trošarine in ostalih davčnih obremenitev. Značilnost obstoječega modela oblikovanja cen tekočih goriv je, da vključuje elemente cen borznih kotacij, ki se dnevno spreminjajo, kar predstavlja variabilni del modela. Vključuje tudi relativno fiksne elemente, med katere sodita članarina Zavodu za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki jo določa Vlada, in marže distributerjev. Trenutna višina marže po veljavni uredbi znaša za motorna bencina 0,08701 EUR/liter, za dizel 0,08158 EUR/liter in 0,05370 za KOEL.
Vaš predlog, da se najvišja dovoljena marža z uredbo omeji na povprečno maržo distributerjev v EU je teoretično sicer možen, vendar je potrebno povedati, da so marže distributerjev v večini držav EU poslovna skrivnost, in torej niso poznane. Zaradi tega je praktično nemogoče določiti povprečno maržo v EU, možna je le njihova približna ocena, ki pa je lahko zelo zavajajoča, zaradi česar menimo, da taka rešitev ni najboljša.
Poleg dejstva, da marže distributerjev niso znane in jih je težko oceniti, naj povemo, da se Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavzema za popolno deregulacijo cen naftnih derivatov, kar pomeni, bi bile cene naftnih derivatov prosto oblikovane na trgu in bi distributerji posledično sami odločali tudi o višini marže.
Takole. Se že uresničuje. :)
Zakaj pa ne.
Proti. Slovenski trg derivatov je specifičen, saj je v veliki meri monopolen. V regijah, ki jih obvladuje Petrol, so črpalke drugih konkurentov na manj atraktivnih lokacijah. Ni verjeti, da bi po sprostitvi cen prišli tuji ponudniki in kazali velik interes za vaške črpalke. Tudi sam ne vidim kakšne velike koristi, če pozidamo še en lep del naše dežele, ki ni bil pozidan s trgovskimi centri še s črpalkami. Tudi kot kupcu se mi upira, da bi iskal črpalke z nižjo ceno, zapuščal avtocesto, da bi lahko tankal na cenejših vaških črpalkah in podobno. Naj povem, da sem v Avstriji na razdalji manj kot 100 km zasledil razliko v ceni bencina 35 centov. Vožnja v takih primerih se spremeni v oprezanje za cenami bencina. Ko nazadnje že s skoraj praznim tankom najdeš primerno, se pa izkaže, da ravno na tisti ne sprejemajo tvoje kreditne kartice.
Sicer pa trenutno kljub temu, da imamo marže regulirane in so nižje od evropskega povprečja, ne vidim, da bi bilo naftnim trgovcem prav hudo. zanimiv je že pogled na Petrolovo garažno hišo in ploščad pred upravno stavbo. Tako veliko dragih službenih vozil si ne privošči nobeno podjetje.
Predlagam, sa se model oblikovanja cen ukine in se oblikujejo tako, kot v drugih evropskih državah. Zakaj pa bi mi morali spet delovati drugaču kot cel svobodni svet?
Edino, kar bi spremenil, bi bilo, da bi del pobranih dajatev namensko ločil za ceste, ne pa da hočejo ob že tako visoki obremenitvi plač uvesti še en dodatek.
Zakaj bi pa vozniki morali ob nakupu bencina plačevati regrese učiteljic, borčevske penzije in nadstandarde nepotrebnih umetnikov.
V tem primeru ste napačno glasovali, saj se predlog nanaša na spremembo, začetek deregulacije (tako kot je to urejeno povsod v EU, razen v Sloveniji).
Meni se zdi to zelo smiseln in pošten predlog določanja marže.
S tem bi se pojavile določene težave....kdo zbira podatke o maržah vseh evropskih prodajalcev goriva? Ali so v vseh drugih državah trgovci z gorivom sploh dolžni objavljati podatek o svojih maržah? Nabavne cene blaga so namreč praviloma poslovna skrivnost.
Sistem, kot smo ga imeli doslej, je po mojem mnenju čisto dobro funkcioniral. Nikjer nisem zasledil, da bi se zaradi prenizko postavljene cene goriv bencinski servisi utapljali v dolgovih.
Podatke zbira Evropska komisija, ker je poročanje o strukturi cen največjih trgovcev z naftnimi derivati obvezno.
Saj je vseeno lupili nas bodo še naprej tako ali drugače.
nova24tv.si/slovenija/kaksna&
@tilenrexi
So ti podatki kje objavljeni? Na hitro sem pogooglal (ampak res na hitro) ni nisem našel nič pametnega.....na strani irske AMZ je recimo podana zgolj ocena marže irskih (torej njihovih domačih) prodajalcev.
Nazadnje je eden od naših časnikov prišel do sledečih podatkov:
shrani.si/f/27/VE/1b41FWt4/1/0928trgnaftnihderivatov.jpg
Iz tega sklepam, da so podatki nekje na voljo.
Glede na to, da na sliki piše "Ocenjene marže" je to torej njihova ocena na podlagi njihove ocene nabavne cene naftnih derivatov.
Od kod vam podatek, da so prodajalci dolžni javljati svoje marže Evropski komisiji?
Iz sporočila za javnost 73. redne seje Vlade RS.
Poenostavljena rešitev nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti poročanja strukture cen naftnih derivatov Evropski komisiji ob liberalizaciji trga je mogoča ob zagotovitvi dodatnega poročanja podatkov o strukturi cen naftnih derivatov (NMB-95, NMB-98, dizelsko gorivo in KOEL) s strani največjih trgovcev z naftnimi derivati.
Odgovoril bi v tistem delu, da naj bi sistem doslej dobro funkcioniral. Vsi skupaj družno ugotavljamo, da je v Sloveniji premalo konkurence na področju prodaje pogonskih goriv, da bi trg učinkovito deloval.
Temu je vzrok ravno ta sistem, ki naj bi deloval dobro. Sistem namreč določa tako nizke maksimalne marže, da te odvračajo večje svetovne naftne trgovce od tega, da bi konkretno vstopili na naše tržišče. Torej je sistem slab in je glavni krivec, da imamo le dva večja prodajalca goriv, Petrol in OMV.
Višje maksimalne marže bi privabile več trgovcev z gorivi, kar bi vodilo v povečanje konkurence med ponudniki in črpalke bi se pojavile tudi tam, kjer jih zdaj ni, kar bi bilo vsekakor v korist lokalnemu prebivalstvu.
Se strinjam, sprostitev cen bi pomenila, da bi verjetno črpalko v bližini dobili tudi tisti, ki je sedaj nimajo ravno pred nosom.
A vendar se je treba ob tem vprašati, ali približanje bencinskih črpalk nekaj tisoč ljudem (ker roko na srce, ljudi ki jih pot vsakih nekaj sto kilometrov niti enkrat ne vodi mimo črpalke je precej malo) odtehta dražje gorivo za vso državo.
Trenutno ceno npr. 95-oktanskega bencina 1,155 evra sestavlja trošarina v višini 0,50780 evra, DDV 0,20828 evra, taksa CO2 0,04147 evra, prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije 0,00911 evra, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije 0,00700 evra in cena brez dajatev 0,38134 evra.
Maržo trgovcev z gorivi določa uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, in sicer za bencina znaša 0,08701 evra, za dizel 0,08158 evra in za kurilno olje 0,05370 evra na liter.
Marža za pogonska goriva je torej cca 8c na liter.
Predlagana marža bi trenutno znašala maksimalno cca. 13c, torej bi se cena pogonskih goriv tudi teoretično lahko zvišala za največ 5c.
Ali je nevarnost, da se goriva podražijo za 5c previsoka cena za dolgoročno normalizacijo stanja, da Slovenija ne bi bila več edina evropska država z državno diktiranimi cenami pogonskih goriv, kar bi omogočilo prihod konkurence in postavitev bencinskih črpalk tudi v bolj odročnih krajih je stvar presoje vsakega posameznika, moje mnenje je, da so koristi večje od nevarnosti podražitev, zato ta predlog podpiram.
Očitno je, da najbolj vpliva na ceno trošarina, ki jo bo še naprej določala vlada. Vlada bi z znižanjem trošarine za samo desetino, iz 50c na 45 pri litru omogočila, da prebivalstvo morebitnega zvišanja marž niti ne bi občutilo - nasprotno, goriva bi ostala na cenovno enakih nivojih, ponekod (ob mejah in kjer je konkurenca med črpalkami večja), pa bi se celo pocenila. Poleg tega bi v odročnih krajih kjer sploh ni črpalk te dobili, drugod pa bi se dolgoročno število ponudnikov povečalo, kar bi dolgoročno zagotovo vodilo v nižje cene in tudi večjo konkurenčnost Slovenije v primerjavi s sosednjimi državami. Tako bi država v prihodnosti dobila tudi od trošarin in davkov več.
Dobro argumentirano, razen zadnjega dela.
Tudi če bi se pojavilo več ponudnikov, se cena nikakor ne bi znižala pod sedanjo (pod sedanjo ceno lahko prodajajo že sedaj), tako da se konkurenčnost Slovenije na tem področju ne bi povečala ampak bi bila zaradi višjih cen seveda nižja, kot je sedaj. Trošarin bi se torej nateklo manj, kot se jih sedaj, ne pa več.
Sicer pa tudi 6 centov (0,05+DDV) ni tako malo, kot se sliši, če preračunamo na količine, ki jih povprečen avto potroši. Leta 2002 je vsak avtomobil povprečno potrošil 1.240l goriva. Če računamo, da ima večina gospodinjstev 2 avtomobila je to 2.500l letno kar znese 150 EUR dodatnega stroška. Ni ravno zanemarljivo, če gledamo koliko ljudem se zdi že 110 EUR vredna vinjeta nenormalno draga.