Predlagam, da se sedanje trajanje avtorskih pravic zniža iz "čas življenja avtorja +70 let", na 20 let.
Menim, da ni pravično, da se avtorske pravice, povzdignjene nad pravicami iz patentov, ki lahko trajajo največ 20 let.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Predlog pobudnika, da se trajanje avtorskih pravic zniža iz »čas avtorja + 70 let« na 20 let, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo uvodoma pojasnjuje, da je bilo že z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95) leta 1995 določeno, da traja avtorska pravic[1], če ni z zakonom določeno drugače, za čas avtorjevega življenja in še 70 let. Pri določitvi avtorskopravnega varstva je Slovenija sledila Direktivi Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 290 z dne 24. 11. 1993, str. 9).
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 11/13; v nadaljevanju: ZASP-F) je s spremembo 60. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljevanju: ZASP) prišlo do poenotenja trajanja avtorskopravnega varstva glasbenih del z besedilom, če sta bila besedilo in glasba ustvarjena posebej za to glasbeno delo z besedilom z namenom, da se uporabita skupaj. Za te primere je določeno prenehanje avtorskopravnega varstva 70 let po smrti zadnjega preživelega avtorja glasbe ali avtorja besedila, ne glede na to, ali sta določena kot soavtorja. Določba ne velja, če besedilo in glasba nista bila ustvarjena posebej za isto delo. V teh primerih teče avtorsko pravno varstvo za vsakega avtorja posebej.
Z ZASP-F je bilo s 50 na 70 let podaljšano tudi trajanje pravic izvajalcev glede posnetka izvedbe na fonogramu, ki je bil zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti (127. člen ZASP), in pravic proizvajalcev fonogramov (132. člen ZASP).
V primeru opisanih sprememb ZASP leta 2013 je Slovenija sledila Direktivi 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 265 z dne 11. 10. 2011, str. 1).
[1] Po mnenju Trampuža (1997, 172) bi morala avtorska pravica tako kot lastninska pravica trajati večno. Ker pa so avtorska dela nematerialne dobrine in po svojem bistvu dobrine sporočanja, bi morala potem, ko so bili upoštevani moralni in premoženjski interesi avtorjev in dedičev, postati dostopna splošnim interesom. Zato nacionalne zakonodaje postavljajo avtorski pravici časovne omejitve. Vir: Trampuž, Miha, Branko Oman in Andrej Zupančič. 1997. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem – 1. natis. Ljubljana: Gospodarski vestnik. .