schengen

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Množični prihod migrantov v Evropsko unijo se je pričel v drugi polovici leta 2015. Migranti prihajajo pretežno iz vojnih območij Sirije, Iraka in Afganistana, med njimi pa so tudi ekonomski migranti iz nekaterih drugih, predvsem afriških držav. Republika Slovenija oziroma Policija in drugi državni organi so se zato v drugi polovici leta 2015 znašli pred specifično situacijo migrantske krize. Ko je Madžarska 16. 10. 2015 fizično zaprla mejo s Hrvaško, se je t. i. Balkanska begunska pot preusmerila proti Sloveniji, ki se je začela soočati z nenapovedanim in večinoma neorganiziranim prilivom večjega števila beguncev iz sosednje Hrvaške. Republika Slovenija in njeni državni organi so v dani situaciji ravnali v skladu s svojimi pristojnostmi in razpoložljivimi sredstvi. Specifičnost te situacije je, da gre za veliko število ljudi, katerih vračanje ni mogoče (72. člen Zakona o tujcih). V skladu z dosedanjimi ugotovitvami namen teh tujcev ni nezakonit vstop v Republiko Slovenijo, ampak zaprositi za azil v eni od držav članic EU (najpogosteje v Nemčiji, na Švedskem, v Avstriji itd.). Tako ne gre za »klasične« ilegalne migrante, s katerimi se je Policija srečevala v preteklosti. Pri tem je potrebno poudariti, da niti predpisi Evropske unije (kot je npr. Zakonik o schengenskih mejah), niti nacionalni predpisi (Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o tujcih ) ne predvidevajo takih situacij. Kljub vsemu temu pa Policija, skladno z Načrtom aktivnosti policije za obvladovanje bistveno povečanega števila ilegalnih migrantov v R Sloveniji , s katerim je seznanila tudi Vlado Republike Slovenije, vsakega migranta, ki pride v Slovenijo, individualno obravnava. Osnovni postopek je registracija in z njo vse predpisane formalnosti. Po opravljenih formalnostih se jih na podlagi ugotovitev policije in njihovih izraženih namer razvrsti v tri kategorije, in sicer: prosilce za mednarodno zaščito, nevračljive migrante in nezakonite migrante. Tujci, ki med postopkom ne podajo prošnje za mednarodno zaščito in hkrati ne sodijo v kategorijo oseb, za katere bi bilo ugotovljeno načelo nevračanja (72. člen Zakona o tujcih), se na ozemlju Slovenije nahajajo nezakonito. Vsem nezakonitim migrantom policija skladno s 5. členom Zakonika o schengenskih mejah zavrne vstop v državo. Če navedeni ukrep zavrnitve vstopa ni mogoče takoj realizirati, se tujce z odločbo namesti v Center za tujce, kjer stečejo vsi postopki vračanja.

Od prvega migrantskega vala do 12. 1. 2016 je v Republiko Slovenijo vstopilo 404.834 migrantov. Po dosedanjih izkušnjah drugih držav (npr. Madžarske), se je kakršnokoli prisilno zaustavljanje tako velikih množic pokazalo za neučinkovito, uporaba prisile pa bi v takih razmerah lahko vodila v varnostno neobvladljive situacije, v katerih bi lahko prišlo do kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin (tako državljanov Republike Slovenije, kot tujcev). Tako smo v sodelovanju s sosednjima državama na področju gibanja migrantskega vala ter z organiziranimi posebnimi prevozi tujcev preprečili koncentracijo večjega števila tujcev na enem mestu, kot tudi nekontrolirano gibanje množice tujcev na območju Slovenije. S tem smo preprečili stanja, ki bi lahko vodila k ogrožanju javnega reda in miru, življenja, osebne varnosti ali premoženja. V nekaterih evropskih državah je že prišlo do nekontroliranega gibanja množice tujcev po državi, kar je imelo za posledico naseljevanja tujcev na javnih krajih in zapuščenih objektih, pojava ksenofobije lokalnega prebivalstva, povečanja števila kršitev javnega reda in miru ter porast kaznivih dejanj z elementi nasilja, prostitucije, trgovine z ljudmi in kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Z namenom preprečevanja razpršenosti in usmerjanja ljudi na vstopne točke pa so bila na določenih odsekih državne meje z Republiko Hrvaško postavljene tudi začasne tehnične ovire.

Policija v postopkih s tujci v trenutni migrantski situaciji deluje na podlagi evropskih predpisov (Schengenski zakonik), nacionalne zakonodaje (predvsem Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o tujcih in Zakon o prekrških) in v skladu z načrti, ki jih je v zvezi obvladovanja migracijskih tokov pripravila in so bili predstavljeni tudi v Državnemu zboru Republike Slovenije (Državni zbor Republike Slovenije, odbor za zadeve Evropske unije, 17. nujna seja, in Državni zbor Republike Slovenije, odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, 20. nujna seja (1. september 2015)).

V danem primeru gre za dogodek z globalno humanitarno vsebino, s katerim se srečuje več držav, zato ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pri trenutnem soočanju s povečanim valom migrantov posamezna država znotraj sistema, kot je Evropska unija, ne more in ne sme izstopati. Le s skupnim pristopom in ciljem se bomo lahko uspešno spopadli z danim izzivom.