Prevetritev socialnih transferjev

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) si prizadeva za spremembo računanja višine socialnih transferjev na način, da se bo vsako povečanje dohodka odrazilo tudi v povečanju prilagojenega razpoložljivega dohodka, tj. dohodka po subvencijah, transferjih in davčnih olajšavah, ne glede na tip družine. Predlog, za katerega si prizadeva ministrstvo, je uveljavitev zvezne funkcije, ki bo upoštevala vpliv socialnih transferjev na prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstva, tj. neto dohodke vseh članov gospodinjstva, od katerih se odštejejo transferji drugim gospodinjstvom in davek na premoženje ter prištejejo dohodki, ki jih gospodinjstvo prejema v naravi.

Ministrstvo hkrati poudarja, da namen socialnih transferjev ni povečanje motivacije za delo, temveč je njen namen zagotoviti osnovne ravni socialne varnosti za prebivalce. Poudarjamo, da sistem denarne socialne pomoči predstavlja varovalno mrežo širšega sistema socialne varnosti, ki naj prebivalcu za različne primere tveganj zagotavlja vsaj preživetveni minimum. Sistem denarne socialne pomoči, kot ga poznamo v Republiki Sloveniji, je v primerjavi z drugimi državami učinkovit, saj stopnje tveganja revščine v RS znašajo 12,7 %, stopnje socialne izključenosti pa 13,7 %. V kontekstu EU to pomeni, da je Slovenija druga po stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti – nižje stopnje tveganja revščine in socialne izključenosti ima samo Češka. Če razumemo sistem denarne socialne pomoči kot sistem socialne varnosti, katere namen je zagotavljati osnovno socialno varnost, potem je sistem v RS v mednarodnem merilu izjemno učinkovit.

Ministrstvo dodaja, da domnevnega učinka sistema denarne socialne pomoči na nižjo motivacijo za delo ne opažamo. Delež delovno aktivnih starih med 25 in 54 let v RS trenutno znaša več kot 90 %, kar nas po stopnji zaposlenosti uvršča na prvo mesto med vsemi državami EU. Zato menimo, da je očitek, da (pre)visoki socialni transferji negativno vplivajo na stopnje zaposlenosti v državi, neutemeljen.

Ministrstvo ves čas spremlja izvajanje socialne in družinske zakonodaje ter sproti odpravlja (vsebinske, informacijske, postopkovne, itd.) težave, ki niso sistemske narave. Konkretna  pobuda predstavlja sistemsko spremembo, ki jo bo ministrstvo proučilo ob naslednjih sistemskih spremembah.