Predlog z odzivom pristojne institucije

Kmetijska politika - eko usmeritev, državna podjetja za pridelavo kmetijskih pridelkov

4925 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Nekaj predlogov za kmetijsko usmeritev Slovenije v prihodnosti:

- da se Slovenija primarno osredotoči na eko pridelavo kmetijskih pridelkov in vzpodbudi to vrsto pridelave (saj je to močan svetovni trend), tukaj bi lahko imeli svojo tržno nišo, to bi vzpodbudilo tudi eko turizem itd.

- da Slovenija uvede zelo strogo politiko za GSO hrano/pridelke, najprej z obveznimi označbami na samih izdelkih, kjer naj bi bilo to jasno vidno (tako bi preprečili ljudem, da bi sami na vrtičkih sadili seme GSO paprik ipd., ki jih kupijo v trgovinah za konzumacijo). Ljudje bi imeli možnost odločitve, saj ta vrsta hrane dokazano povzroča določene posledice na zdravje. Če pa se gremo eko usmeritev potem GSO semena sploh ne bi smeli saditi, saj je velika možnost, da pride do križanja v naravi. Predlagam tudi obvezne označbe npr. na mesu, kjer je bila žival hranjena z GSO hrano.

- da se v Sloveniji ustanovi državno podjetje/a za pridelavo eko (pa tudi druge npr. integrirane) hrane (sadje/zelenjava), zaposlovali pa bi lahko težje zaposljive iz zavoda. Te agrarne skupnosti bi lahko locirali na področja kjer je brezposelnost zelo velika (npr. Prekmurje). S tem bi izkoristili dobro lego in pogoje ki jih imajo v Sloveniji, EU subvencije za kmetijstvo, preprečili zaraščanje kmetijskih zemljišč, dejavnost pa bi bila pridobitna in z njo bi pridobili vsi Slovenci. Država ni nujno vedno slab lastnik, če je podjetje od začetka vodeno z zdravo politiko. Namesto za podporo brezposelnim bi tako dajali denar v razvoj podjetja in njihove plače.

Izdelke bi lahko plasirali na trg tudi čez mrežo Mercator poslovalnic, ki so, če se ne motim še vedno delno v državni lasti.

Za vzgled sta nam lahko naši najbližji sosedi Avstrija in Madžarska, ki pridelata veliko zelenjave in sadja sami, lani sta kljub pritiskom EU spet podaljšali prepoved sajenja gensko spremenjene koruze, zelo strogo politiko glede GSO pa ima tudi Francija. Tako, da izgovor, da se moramo držati EU usmeritev, ne drži vode.

Za promocijo naših eko izdelkov in usmeritve pa bi lahko najeli tudi Leonarda di Capria saj je sam velik zagovornik zdravega načina življenja. ;-) www.leonardodicaprio.org/

www.dnevnik.si/novice/eu/1042248533 članek Dnevnik: GSO Avstrija / Madžarska

www.reuters.com/article/idUSL2583436220071025 GSO Francija

www.rtvslo.si/okolje/gensko-spremenjena-soja-povzrocila-neplodnost/228726 nevarnosti GSO

11 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Tipsy 10 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 5. 5. 2010
ZADNJA SPREMEMBA 5. 5. 2010
KONEC OBRAVNAVE 4. 6. 2010
ODGOVOR 24. 6. 2010

Odgovor

24. 6. 2010

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1. Odločitev države, da stopi na pot naravi prijaznega kmetovanja sega v leto 1993, ko je bila sprejeta Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki je kot strateško opredelila usmeritev v ekosocialno kmetijstvo. Leta 2001 je Slovenija sprejela Slovenski kmetijsko-okoljski program (SKOP), v okviru katerega so bila kmetijska gospodarstva vključena v kontrolo ekološke pridelave oziroma predelave, upravičena do plačil za izvajanje tega programa. Ekološko kmetovanje Slovenija podpirala tudi v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2004-2006, kakor tudi v novem programskem obdobju 2007-2013. Za (pod)ukrep Ekološko kmetovanje so v okviru PRP najvišje podpore na hektar, s katerimi se posredno spodbuja tudi pridelava in predelava kmetijskih pridelkov oziroma živil. Kljub velikemu povpraševanju potrošnikov po ekoloških pridelkih oziroma živilih je na trgu mogoče opaziti pomanjkanje ponudbe slovenskih ekoloških pridelkov oziroma živil. Največji problem predstavlja tržna nepovezanost pridelovalcev ekoloških živil, razpršenost in majhnost pridelovalcev ter preslaba razvitost tržnega razmišljanja ekoloških pridelovalcev. V zadnjem času je možno na trgu opaziti napredek, saj se na tržišču pojavljajo novi načini trženja ekoloških proizvodov oziroma živil (na primer ponudba slovenskih ekoloških živil preko spleta, eko zabojčki in eko turizem). Slovenija se zaveda pomembnosti ekološkega kmetovanja, zato si bo še naprej prizadevala za povečanje ponudbe slovenskih ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil, predvsem z izvajanjem »Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015« ter v okviru nove strategije kmetijstva, ki je v zaključni fazi priprave.

2. Evropska zakonodaja glede označevanja GSO, ki velja tudi v Sloveniji, zahteva obvezno označevanje GSO v živilih in krmi, kar pristojne inšpekcije v Sloveniji stalno nadzorujejo in preverjajo, torej imajo potrošniki zagotovljeno možnost izbire in odločanja. Slovenija v postopkih glasovanja o novih GSO prav tako kot na primer Avstrija in Francija zastopa stališče proti odobritvam novih GSO. Prepoved pridelave koruze trenutno v Sloveniji ni potrebna, ker gensko spremenjena koruza MON810, katere hibridi so vpisani v Skupen katalog poljščin ni ekonomsko zanimiva za pridelavo v Sloveniji. Ta gensko spremenjena koruza je namreč odporna na koruzno veščo, ki pri nas za zdaj ni gospodarsko pomemben škodljivec in ga kmetje lahko obvladujejo na druge načine. Dovoljenje za pridelavo v določenih evropskih državah članicah ima tudi amilopektinski krompir. V Sloveniji za pridelavo ni dovoljen.

3. Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 (ukrepa »Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane in »Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev«) podpira tudi ustanavljanje skupin proizvajalcev na področju ekološke pridelave oziroma predelave, promocije ter trženja njihovih proizvodov. Leta 2007 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi izvedlo promocijsko akcijo ekološkega kmetovanja z naslovom »Nič dodano, nič odvzeto« Trenutno poteka tudi evropska promocija ekološkega kmetovanja. Več informacij o tej promociji se nahaja na spletni stani Evropske Komisije: http://ec.europa.eu/agriculture/organic/home_sl, kjer državljani lahko najdejo vse informacije o ekološkem kmetovanju.

Priloge:

Uradni odgovor MKGP

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 5. 5. 2010 | 11:57:41

Kmetijska politika

Novemu kmetijskemu ministru predlagam, kar je delno že sam:

- da se Slovenija osredotoči na eko pridelavo hrane in vzpodbudi to vrsto pridelave (saj je to močen svetovni trend), tukaj bi lahko imeli svojo tržno nišo,

- da Slovenija uvede zelo strogo politiko za GSO hrano, tudi z označbami na samih izdelkih, kjer naj bi bilo to jasno vidno (tako bi preprečili ljudem, da bi sami na vrtičkih sadili seme GSO paprik ipd., ki jih kupijo v trgovinah za konzumacijo). Ljudje pa bi imeli možnost odločitve, saj ta vrsta hrane dokazano povzroča določene posledice na zdravje.

- da se v Sloveniji ustanovijo neke vrste agrarne skupnosti za pridelavo eko (pa tudi druge) hrane (sadje/zelenjava), kjer bi bil lastnik država, zaposlovali pa bi težje zaposljive iz zavoda. Te agrarne skupnosti bi lahko locirali na področja kjer je brezposelnost zelo velika (npr. Pomurje). S tem bi izkoristili dobro lego in pogoje ki jih imajo v Sloveniji, EU subvencije za kmetijstvo, preprečili zaraščanje kmetijskih zemljišč, dejavnost pa bi bila pridobitna in z njo bi pridobili vsi Slovenci.

Izdelke bi lahko plasirali na trg tudi čez mrežo Mercator poslovalnic, ki so še v delni državni lasti.

Za vzgled Avstrija in Madžarska: