9. 12. 2015
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V slovenski zakonodaji ni določeno, da bi moral vsak bodoči lastnik psa opraviti preizkus znanja o ravnanju z orožjem, ker pes v Zakonu o orožju (ki določa preizkus) ni opredeljen kot orožje.
Slovenska zakonodaja prav tako ne opredeljuje "nevarnih pasem", temveč definira pojem "nevaren pes".
Zakon o zaščiti živali (ZZŽiv, Uradni list RS, 38/2013, UPB-3) določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici.
Skrbnik psa je lahko oseba, ki je starejša od 18 let.
V drugem odstavku 11. člena zgoraj omenjeni zakon določa da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, ter v tretjem odstavku, da morajo skrbniki psov zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu. Pri čemer je javno mesto javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Javni kraj je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru opredeljen kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Kazen za ravnanje v nasprotju z 11. členom Zakona o zaščiti živali znaša za fizično osebo 200 od 400 do EUR (46a člen, 6. točka).
Nevaren pes je po definiciji Zakona o zaščiti živali pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, ali pa pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom, psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi, ter psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v CRPsi že pred ugrizom.
Pes torej postane nevaren, ko je ugriznil človeka ali žival in je bil ugriz evidentiran, dokazan, in izvedeni vsi predpisani postopki, oziroma je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je pes neobvladljiv in kaže napadalno vedenje do človeka. Tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku.
Zahteve za fizično varstvo nevarnega psa so strožje in jih določa 12. člen Zakona o zaščiti živali. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:
- da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
- da so zaprti v pesjaku ali objektu,
- da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.
Menimo, da obstoječa zakonodaja v Sloveniji dobro ureja področje zaščite ljudi pred nevarnimi psi.