3. 2. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uvodoma pojasnjujemo, da so v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS) delovna mesta glede na posamezno dejavnost razdeljena v plačne skupine, ki se nadalje glede na skupne značilnosti delovnih mest in nazivov delijo na plačne podskupine. Policisti so javni uslužbenci plačne skupine C (Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih) ter plačne podskupine C3. Pravosodni policisti pa so javni uslužbenci plačne skupine C in plačne podskupine C6.
Na podlagi I. točke Stavkovnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Policijskim sindikatom Slovenije in Sindikatom Policistov Slovenije ter ministrico za notranje zadeve, in podpisan 2. 6. 2016, je bil 30. 6. 2016 objavljen Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del, s katerim so se povišali izhodiščni plačni razredi na nekaterih delovnih mestih policistov ter uvedla nova delovna mesta policistov.
Skladno s IV. točko Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju sta se vladna in sindikalna stran dogovorili za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju, in sicer na delovnih mestih, ki so bila uvrščena do vključno 26. plačnega razreda ter na delovnih mestih pooblaščenih uradnih oseb (plačne podskupine C3, C4, C5 ter delovna mesta pravosodnih policistov, pristaniških nadzornikov in občinskih redarjev iz plačne podskupine C6). Posledično so bili 27. 7. 2017 v Uradnem listu RS, št. 46/17, objavljeni aneksi h kolektivnim pogodbam, med njimi tudi Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del, in uredbi (Uredba o spremembi Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede ter Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede.).
Dne 7. 12. 2018 so bili v Uradnem listu RS, št. 80/18, poleg stavkovnih sporazumov, objavljeni aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, med njimi tudi Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del, s katerim so se izhodiščni plačni razredi na delovnih mestih policistov in pravosodnih policistov ponovno zvišali. Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb so se, ne glede na večinsko pravilo glede višjih uvrstitev v plačne razrede, uvrstila za 1 plačni razred višje od uvrstitve, določene v Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je veljala do vključno 7. 12. 2018.
Dvigi izhodiščnih plačnih razredov na delovnih mestih policistov in pravosodnih policistov so razvidni iz prej navedenih aneksov h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08, 106/15, 51/16, 46/17, 58/17 – popr. in 80/18).
Primeroma navajamo dvige izhodiščnih plačnih razredov na delovnem mestu C035003 POLICIST in C065006 PRAVOSODNI POLICIST (predhodno poimenovanje tega delovnega mesta je PAZNIK): izhodiščni plačni razred delovnega mesta C035003 POLICIST in izhodiščni plačni razred delovnega mesta C065006 PAZNIK oz. PRAVOSODNI POLICIST je bil 1. 1. 2009 21. plačni razred, od 30. 8. 2017 do 7. 12. 2018 23. plačni razred, od 8. 12. 2018 dalje pa je izhodiščni plačni razred obeh navedenih delovnih mest 24. plačni razred.
Nadalje pojasnjujemo, da pripada javnim uslužbencem oziroma uradnikom s posebnimi pooblastili poleg dodatkov, opredeljenih v 23. členu ZSPJS (Tj. dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času (tj. dodatek izmensko delo, dodatek za delo v deljenem delovnem času, dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, dodatek za delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter dodatek za delo preko polnega delovnega časa (pri čemer se dodatek izmensko delo, dodatek za delo v deljenem delovnem času, dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času med seboj izključujejo), dodatek za stalno pripravljenost), položajni dodatek.), na podlagi prvega 52. člena ZSPJS tudi dodatek za stalnost, pod pogoji, opredeljenimi v področni zakonodaji. Višina dodatka za stalnost je, skladno z drugim odstavkom 52. člena ZSPJS, izenačena z višino dodatka za delovno dobo. Višina dodatka za delovno dobo je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZSPJS prepuščena določitvi s Kolektivno pogodbo za javni sektor (v nadaljevanju: KPJS) in znaša v skladu s prvim odstavkom 35. člena KPJS 0,33% osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.
Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZDZ) je v 79. členu uredil dodatek na stalnost tudi pri premestitvi in ob ponovni zaposlitvi policistom, in sicer se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v policijo, za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost. Policistu, ki ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi v policiji, pa se pri odmeri dodatka za stalnost ne upošteva delovna doba v policiji pred ponovno zaposlitvijo, razen če je pred ponovno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi v policiji opravljal delo v drugih državnih organih ter v institucijah in organih Evropske unije.