Ukinitev dolgih plačilnih rokov
Ob nakupu je potrebno tudi plačati. Če nakup ni plačan, ga je potrebno na nek način sankcionirati. Ukiniti je potrebno 30 ali celo večdnevne plačilne roke. - Drobno gospodarstvo, ki je v neenakem položaju glede na večja podjetja in državo, bi deloma razbremenili. - Na ta način bi pohitrili obračanje denarja (kapitala), kar nas učbeniki ekonomije učijo, poveča donosnost. - Ker bi denar hitreje krožil bi si tudi ljudje lahko več privoščili, kar bi povečalo povpraševanje in s tem dalo zagon gospodarstvu. - Ker gre pri praktično vsakem plačilu del denarja v obliki davka državi, bi to povzročilo večji dotok denarja v proračun.
pri izbiri poslovenga partnerja ne botruje država torej tudi ni država tista, ki bo prevzela odgovornost za izbiro napačnega partnerja.. torej takega, ki ne plačuje redno ... to je svobodna gospodarska pobuda in država ne sme vanjo posegati - 74. člen ustave... tako je tudi sedanji zakon, ki določa plačilne roke neustaven... še posebej pa, ker je država sebe izvzela iz obveze spoštovanja lastnega zakona, .. se je postavila nad ustavo in ustavno določbo enakosti pred zakonom.
Problem je v disfunkcionalnosti pravosodnega sistema kjer presojajo o usodi ljudi in podjetij sodniki, ki so ''včeraj'' opravili pravosodni izpit in so brez življenskih izkušenj in podjetniških znanj; v sistemih kjer želijo funkcionalno pravosodje, imajo sistem mentorstva do 50.leta, šele nato lahko postanejo samostojni sodniki...
Drugi problem pa je neetičnost odvetnikov, ki ne odgovarjajo za svoje delo.. to je za napačne nasvete klientu, napačno vodene postopke (namenona ali ne-nepomembno), in neetično navajanje h krivemu pričanju...
So kakšni določeni plačilni roki med pravnimi subjekti vnaprej določeni, ali je to dogovor vsake pogodbe posebej?
Tu sedim jaz, pravni in poslovni laik, samo tako za informacijo.
Ko se ugotovi množično kršenje dogovorov in predpsov, ki škoduje državi na ekonomskemu sistemu, mora država posredovati na ustrezen način. To je eden od namenov ustanovitve države.
Denar ne bi čisto nič hitreje krožil, saj tudi sedaj podjetja ne čakajo, da dobijo nakazilo po poteku plačilnega roka, preden s tem denarjem nabavijo material.
Plačilni rok imamo že sedaj omejen, in ne vidim potrebe po neki dodatni zakonski regulativi na tem področju. Ekonomski subjekti vstopajo v posle prostovoljno pod pogoji, za katere se med seboj dogovorijo. Plačilni rok je eden od parametrov teh dogovorov, in ne zdi se mi upravičeno, da bi država na tem področju posegala v ekonomsko svobodo.
Seveda ne čakajo.
Naredijo kar pač morajo narediti-zadolžijo se.
Plačilni rok imamo omejen s strani država-podjetja.
Menim pa, da je bil predlog napisan za drugačno relacijo.