9. 11. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Predlog za »ukinitev državnega denarja za nevladne organizacije in preusmeritev le tega za stroške, ki jih bo imela Slovenija z begunci« potrebuje nekaj pojasnil:
- financiranje nevladnih organizacij v Sloveniji poteka preko javnih razpisov. Tako zadnji zbrani podatki kažejo, da so nevladne organizacije v letu 2013 s strani javnega financiranja prejele 334,6 mio evrov. Od tega so nekaj čez 302 mio evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 28 mio evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 46 % sredstev (134,6 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2013 uspelo pridobiti 14.718 nevladnih organizacij oziroma 60 % vseh obstoječih (cca. 26.000).
- prav tako poteka financiranje delovanja nevladnih organizacij tudi preko sistema dohodninskih donacij, kar pomeni, da vsak dohodninski zavezanec v Republiki Sloveniji lahko že od leta 2007 naprej 0,5 % svoje dohodnine nameni za javno koristne namene. Med potencialnimi prejemniki "dohodninskih donacij" so predvsem nevladne organizacije (v 2013 jih je bilo do njih upravičenih 4.953), poleg njih pa še politične stranke, sindikati, verske skupnosti in drugi. Leta 2013 je del svoje dohodnine doniralo 374.928 dohodninskih zavezancev oz. 39,4 % vseh. Skupaj so donirali cca 3,6 milijona eurov, ki so se porazdelili med 4.402 prejemnikov. Od vseh organizacij, ki so bile upravičene do dohodninskih donacij (to so poleg nevladnih organizacij tudi sindikati, politične stranke in verske skupnosti), jih 754 ni prejelo niti ene same donacije. Nevladne organizacije pa so prejele okoli 93 % vseh doniranih sredstev oziroma 3,36 milijona eurov.
Obstoj in delovanje nevladnih organizacij sta pomemben pogoj za vsestransko uveljavljanje načela pluralnosti in demokracije v družbi. Zato posamezniki s povezovanjem v nevladne organizacije in druge oblike organiziranja civilne družbe vplivajo na celovit in trajnostno naravnan družben razvoj, na porast družbene blaginje, kakovost življenja ter socialno varnost. Vlada se zaveda pomena strokovnega in učinkovitega delovanja nevladnih organizacij, zato skuša na različne načine krepiti temeljne in druge pogoje za njihov hitrejši in učinkovitejši razvoj. Pri vzpostavljanju sodelovanja bo vlada tudi v prihodnosti delovala odprto in transparentno in bo spoštovala načelo neodvisnosti nevladnih organizacij pri določanju lastnih ciljev. Glede na to da nevladne organizacije opravljajo na posameznih področjih delovanja zelo pomembno, družbeno koristno delo, bo vlada v prihodnosti podpirala prenos javnih funkcij in pooblastil tudi na nevladni sektor, in sicer v primerih, ko so lahko nevladne organizacije uspešnejše in učinkovitejše. Tako kot v številnih državah tudi v Sloveniji že poteka prenos izvajanja različnih storitev na zasebni sektor in del teh storitev lahko opravljajo nevladne organizacije, ki pogosto dajejo pobudo za zagotavljanje določenih storitev, ki jih vlada na podlagi ugotovljenega javnega interesa pogosto tudi sofinancira. Prav področje socialnega varstva je področje, kjer se takšna uspešnost in učinkovitost kaže še v posebni obliki, saj se lahko oblikujejo zelo kakovostni in uporabnikom prijazni programi.
Iz navedenega sledi, da so namenska sredstva, proračunska in donacijska, še kako pomembna za delovanje nevladnega sektorja in bi kakršnokoli zmanjševanje ali prerazporejanje resno ogrozilo delovanje le teh. Država namreč vidi nevladne organizacije kot partnerja, zato jim tudi namenja finančna sredstva in s tem zagotavlja pogoje za njihovo delovanje.
Republika Slovenija za obvladovanje begunske krize, kot najmanjša država na balkanski migracijski poti in s tem primerno omejenimi zmožnostmi, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov, vlaga ogromne napore v te namene. Slovenija tudi zato zdaj javno poziva države članice in evropske ustanove, naj se aktivno vključijo v prevzemanje tega nesorazmernega bremena za našo državo. Z vidika Slovenije je na preizkušnji evropska solidarnost. Iluzorno pa je pričakovati, da bo dvomilijonska država zaustavila, uredila in rešila tisto, česar mnogo večjim državam članicam ni uspelo.
Opravljene aktivnostih ob prihodu migrantov na ozemlje Republike Slovenije v septembru in oktobru 2015, ki jih izvajajo predvsem Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Civilna zaščita, Slovenska vojska, Ministrstvo za zdravje, zajemajo sprejem in nameščanje različnih kategorij in vrst migrantov, pripravo sprejemnih centrov, namestitvenih kapacitet, organizacijo ter izvajanje zdravstvene oskrbe migrantov in trenutne aktivnosti z namenom povečevanja namestitvenih kapacitet. Iz dosedaj opisanih aktivnosti sledi, da država vlaga ogromna sredstva, tako finančna kot človeških, za obvladovanje begunske krize. Sredstva se črpajo tako iz integralnega proračuna kot iz skupnih evropskih sredstev, posebej namenjenih za izvajanje navedenih ukrepov.
Pričakujemo, da smo vam pojasnili določene okoliščine tako o načinu financiranja nevladnih organizacij kakor tudi o naporih, ki jih država vlaga v obvladovanje begunske krize, in s tem odgovorili na vaše izraženo v podanem predlogu, da Vlada Republike Slovenije preusmeri denar iz državnega proračuna za nevladne organizacije na pokrivanje stroškov, ki jih ima z aktivnostmi, povezanih z begunsko krizo.
Podan odgovor vlade je milo rečeno sprenevedanje, financiranje FDV-jevske civilne družbe pa nič drugega kot financiranje svojih prijateljev. Pri Amnesty International in Human Right Watch pa ni nič drugega kot financiranje tujih organizacij - predvsem ameriških - ki delujejo v dveh vlogah, zna biti tudi, da aktivno sodelujejo tudi s CIA in ameriško domovinsko varnostjo.
Nevladne organizacije velikokrat poskrbijo za vse tiste, ki so (ali smo) v stiski. Velikokrat niti ne vemo, da gre za nevladne organizacije (psihoterapevtski centri, mladinske organizacije, organizacije za odvajanje pri zasvojenostih itd...) Žal se v medijih največkrat pojavljajo tiste organizacije, ki sprožajo veliko dilemik in je njihovo vedenje neprimerno in tudi neetično.
Se strinjam s predlogom, tu ne gre samo za primer migrantov kjer se je vse skupaj še potenciralo ampak tudi za nekatere predloge v preteklosti kjer zaradi trenutne zakonodaje nastaja tudi gospodarska škoda, zaradi interesa ali pa samo nagajanja nekaterih ljudi.
To kar se pa trenutno dogaja z migranti in nevladnimi organizacijami pa raje ne bom komentiral da ne bo komentar zbrisan.
Kakšne begunce??? To so vsi ekonomski emigranti!!! Če bi bežali pred vojno bi se zatekli v sosednje ddržave ne pa v nemčijo!!!
In potem begunec reče da je slovenija prerevna država in da nima namena ostati v njej!!! HALLLOOO
Ima kdo sploh podatek, pod kakšnimi pogoji dobijo NVO denar od države? Samo iz posebnega dodeljevanja dela dohodnine za posamezno NVO, ali še iz katerih drugih virov?
tudi direkt iz državnega proračuna
v kakšnem delu pa dobijo denar? Da se ne pogovarjamo o nekih neznankah, me zanima če jim res razdelimo toliko denarja da je to že velik problem, ali ne.
Denar za begunce bo prispeval Bruselj.
Če bi ukinili dotok denarja nevladnim organizacijam, se bojim, da bo za begunce še slabše poskrbljeno, denar bo šel pa kdove kam.
Niste razumeli bistva predloga, to pa je, da bi se s tem ukrepom nevladne organizacije zavedle, da ni dovolj samo govorjenje o teh ljudeh, temveč da jim tudi konkretno pomagajo, ker od "gobezdanja" tja v tri dni niso nobenemu pomagali, so pa marsikateremu že škodili in to nepopravljivo.
Poleg tega, denar mora najprej založiti država, šele nato bo denar prišel iz EU, če sploh bo.. ker velja pregovor.... "če se obljubil, še nisem dal"
Torej bolj praviš, da denar ki ga naprimer da država Rdečemu Križu, ki je najbolj "glavna" državna dobrodelna organizacija, ni smotrno porabljen, zato naj država rajše skrbi za svoje stroške z nastanitvijo, kajne?
Ljudje pa naj darujejo denar tistim dobrodelnim organizacijam, v katere zaupajo, da naredijo največ za darovani denar.
Tak način razmišljanja se mi zdi v pravo smer, je pa vprašanje če ne bi to povzročilo še večje socialne bombe. Po moje bi bilo precej manj denarna za socialne probleme na voljo, če bi država prenehala pomagati vsem dobrodelnim organizacijam, ob tem pa ne bi skozi nek drug kanal pomagala socialno ogroženim.
rdeči križ ima status dobrodelne organizacije in ne nevladne organizacije... nevladne so amnesty international, HRW, neki antropologi in podobni, ki niso nobena humanitarna organizacija, od njih pa ni nobene koristi,delajo pa veliko škodo, karkoli naredijo
Sama ne bi vseh NVO-jev metala v isti koš, res pa je, da je večina sama sebi namen in denar, namenjen njim, bi moral biti namenjen še komu drugemu, ne le beguncem.
Nevladne organizacije so v Sloveniji, prebežniki so nedisciplinirani tujci, ki hočejo brez dokumentov 'legalno' prestopati meje številnih držav, da bodo ustvarjali socijalne probleme v drugih državah. Denar naj ostane v Sloveniji.
Predloga v celoti ne podpiram. Se pa močno strinjam, da bi moralo biti financiranje NVO bolj pregledno, tudi v smislu razkrivanja ozkih interesnih (lobističnih) povezav, kar so opozorile že zgodnje raziskave iz začetka 90. o t.i. policy omrežjih. Pod krinko delovanja civilne družbe se marsikje skriva delovanje v zasebnem interesu, interesu posameznih političnih strank ali celo na način, kot ga opisuje predlagatelj komentarja, da so interesi škodovati lastni in služiti tuji državi.
Načeloma se mi predlog zdi smiselen in vreden obravnave. Vendar po mojem mnenju bi se moral predlog popraviti do te mere, da ne bo šlo zgolj za preusmeritev denarja temveč za varčevanje. Tistih 600 ali kolikor beguncev mora slovenija sprejeti, se bo že še znašlo. Na socialni podpori se pač ne spodobi da so, glede na to, da so tujci.
Osebno bi čim manj denarja namenil za begunce - seveda bi pa poskrbel, v začetku, da se lahko postavijo na noge.
@matt3
Predlog je namerno napisan nedoločno časovno dolgo, od 1.1.2016 naprej, torej se bi ukrep izvajal toliko časa in toliko dolgo, dokler nebi bilo število teh oseb enako kot pred začetkom nezakonitih, nelegalnih vpadov teh ljudi v Slovenijo, ukrep lahko traja tudi 10 - 20 - 50 let, če bi bilo to potrebno, z denarjem pa se lahko financira tudi njihovo bivanje tukaj... tako zbran denar bi se lahko uporabil tako za prve interventne ukrepe, kot za blažitev socialih problemov teh ljudi... cilj predloga je vsaj malo razbremenit državni proračun, čeprav bodo stoški teh nezakonitih vdorov gromozanski
kot drugo pa bi bil ukrep tudi poduk nekaterim, da je s tujim onejem lažje mahati po koprivah kot pa s svojim.
Naj si nevladne organizacije služijo denar na trgu dela tako kot si ga morajo služiti vsi dalavni ljudje. Skregano z logiko trga je, da so prilepljeni na državno jasli pa če delajo kaj ali pa nič.
Naj se na trgu dela dokažejo kakšno korist imajo od njih državljani pa jih bodo ljudje z veseljem podprli !