9. 11. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Predlog za »ukinitev državnega denarja za nevladne organizacije in preusmeritev le tega za stroške, ki jih bo imela Slovenija z begunci« potrebuje nekaj pojasnil:
- financiranje nevladnih organizacij v Sloveniji poteka preko javnih razpisov. Tako zadnji zbrani podatki kažejo, da so nevladne organizacije v letu 2013 s strani javnega financiranja prejele 334,6 mio evrov. Od tega so nekaj čez 302 mio evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 28 mio evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 46 % sredstev (134,6 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2013 uspelo pridobiti 14.718 nevladnih organizacij oziroma 60 % vseh obstoječih (cca. 26.000).
- prav tako poteka financiranje delovanja nevladnih organizacij tudi preko sistema dohodninskih donacij, kar pomeni, da vsak dohodninski zavezanec v Republiki Sloveniji lahko že od leta 2007 naprej 0,5 % svoje dohodnine nameni za javno koristne namene. Med potencialnimi prejemniki "dohodninskih donacij" so predvsem nevladne organizacije (v 2013 jih je bilo do njih upravičenih 4.953), poleg njih pa še politične stranke, sindikati, verske skupnosti in drugi. Leta 2013 je del svoje dohodnine doniralo 374.928 dohodninskih zavezancev oz. 39,4 % vseh. Skupaj so donirali cca 3,6 milijona eurov, ki so se porazdelili med 4.402 prejemnikov. Od vseh organizacij, ki so bile upravičene do dohodninskih donacij (to so poleg nevladnih organizacij tudi sindikati, politične stranke in verske skupnosti), jih 754 ni prejelo niti ene same donacije. Nevladne organizacije pa so prejele okoli 93 % vseh doniranih sredstev oziroma 3,36 milijona eurov.
Obstoj in delovanje nevladnih organizacij sta pomemben pogoj za vsestransko uveljavljanje načela pluralnosti in demokracije v družbi. Zato posamezniki s povezovanjem v nevladne organizacije in druge oblike organiziranja civilne družbe vplivajo na celovit in trajnostno naravnan družben razvoj, na porast družbene blaginje, kakovost življenja ter socialno varnost. Vlada se zaveda pomena strokovnega in učinkovitega delovanja nevladnih organizacij, zato skuša na različne načine krepiti temeljne in druge pogoje za njihov hitrejši in učinkovitejši razvoj. Pri vzpostavljanju sodelovanja bo vlada tudi v prihodnosti delovala odprto in transparentno in bo spoštovala načelo neodvisnosti nevladnih organizacij pri določanju lastnih ciljev. Glede na to da nevladne organizacije opravljajo na posameznih področjih delovanja zelo pomembno, družbeno koristno delo, bo vlada v prihodnosti podpirala prenos javnih funkcij in pooblastil tudi na nevladni sektor, in sicer v primerih, ko so lahko nevladne organizacije uspešnejše in učinkovitejše. Tako kot v številnih državah tudi v Sloveniji že poteka prenos izvajanja različnih storitev na zasebni sektor in del teh storitev lahko opravljajo nevladne organizacije, ki pogosto dajejo pobudo za zagotavljanje določenih storitev, ki jih vlada na podlagi ugotovljenega javnega interesa pogosto tudi sofinancira. Prav področje socialnega varstva je področje, kjer se takšna uspešnost in učinkovitost kaže še v posebni obliki, saj se lahko oblikujejo zelo kakovostni in uporabnikom prijazni programi.
Iz navedenega sledi, da so namenska sredstva, proračunska in donacijska, še kako pomembna za delovanje nevladnega sektorja in bi kakršnokoli zmanjševanje ali prerazporejanje resno ogrozilo delovanje le teh. Država namreč vidi nevladne organizacije kot partnerja, zato jim tudi namenja finančna sredstva in s tem zagotavlja pogoje za njihovo delovanje.
Republika Slovenija za obvladovanje begunske krize, kot najmanjša država na balkanski migracijski poti in s tem primerno omejenimi zmožnostmi, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov, vlaga ogromne napore v te namene. Slovenija tudi zato zdaj javno poziva države članice in evropske ustanove, naj se aktivno vključijo v prevzemanje tega nesorazmernega bremena za našo državo. Z vidika Slovenije je na preizkušnji evropska solidarnost. Iluzorno pa je pričakovati, da bo dvomilijonska država zaustavila, uredila in rešila tisto, česar mnogo večjim državam članicam ni uspelo.
Opravljene aktivnostih ob prihodu migrantov na ozemlje Republike Slovenije v septembru in oktobru 2015, ki jih izvajajo predvsem Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Civilna zaščita, Slovenska vojska, Ministrstvo za zdravje, zajemajo sprejem in nameščanje različnih kategorij in vrst migrantov, pripravo sprejemnih centrov, namestitvenih kapacitet, organizacijo ter izvajanje zdravstvene oskrbe migrantov in trenutne aktivnosti z namenom povečevanja namestitvenih kapacitet. Iz dosedaj opisanih aktivnosti sledi, da država vlaga ogromna sredstva, tako finančna kot človeških, za obvladovanje begunske krize. Sredstva se črpajo tako iz integralnega proračuna kot iz skupnih evropskih sredstev, posebej namenjenih za izvajanje navedenih ukrepov.
Pričakujemo, da smo vam pojasnili določene okoliščine tako o načinu financiranja nevladnih organizacij kakor tudi o naporih, ki jih država vlaga v obvladovanje begunske krize, in s tem odgovorili na vaše izraženo v podanem predlogu, da Vlada Republike Slovenije preusmeri denar iz državnega proračuna za nevladne organizacije na pokrivanje stroškov, ki jih ima z aktivnostmi, povezanih z begunsko krizo.