17. 11. 2021
Odziv Ministrstva za zdravje
V Sloveniji poteka zdravljenje uporabnikov prepovedanih drog v obliki hospitalnih in ambulantnih programov zdravljenja, ki jih je potrdil Zdravstveni svet. Za zdravljenje se šteje tudi program vzdrževanja z metadonom in ostalimi substitucijskimi sredstvi (buprenorfin, kombinacija buprenorfin/naloxon in SR-morfin), ki jih potrdi Zdravstveni svet. Ministrstvo za zdravje je v preteklih letih že dvakrat izvedlo vrednotenje izvajanja tega programa, eno od vrednotenj smo zaupali Trimbus inštitutu iz Nizozemske. V obeh primerih je bila izkazana velika mera uspešnosti in učinkovitosti delovanja tega programa zdravljenja.
Po vseh definicijah ključnih mednarodnih organizacij, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, je zdravljenje z opioidnimi agonisti vsaj v nekem obdobju zdravljenja odvisnosti od opioidov najbolj uspešna in priporočena oblika zdravljenja/obravnave, ki se za dobršen del tovrstnih bolnikov lahko uporablja doživljenjsko. Bolniki se v tem programu torej zdravijo, s zdravljenjem pa prispevamo k ponovni socializaciji, ki vključuje tudi zaposljivost in skrb za družino. S tovrstnim zdravljenjem, ki je del širše obravnave, ki vsebuje tudi številne psihosocialne intervencije ter zdravljenje morebitnih pridruženih telesnih in duševnih motenj, smo v Sloveniji skoraj v celoti preprečili širjenje okužbe s HIV v tej populaciji, uspeli zadržati relativno nizko stopnjo okuženosti z virusi hepatitisov B in C ter omejili število smrti zaradi predoziranj prepovedanih drog, glede katerih smo v povprečju EU. Raziskave kažejo, da takšna obravnava prispeva tudi k manj kaznivih dejanj pri uživalcih prepovedanih drog in zagotavlja večjo varnost tako za tistega v obravnavi, kot za njegove svojce in skupnost.
V Sloveniji spremljamo posledice opioidne krize, kot jih imajo trenutno v ZDA ali Kanadi in skušamo vključiti v različne programe pomoči tudi vse tiste uporabnike, ki še niso bili vključeni v nobenega izmed programov pomoči. V ta namen je Ministrstvo za zdravje skupaj s Centrom za zdravljenje odvisnosti vzpostavilo dva nova programa v tistih delih Slovenije, kjer tovrstnih programov do sedaj ni bilo (Koroška, Ptuj) ter v okviru teh dveh programov vključilo tudi po eno mobilno enoto. S tem smo povečali dostopnost do programov pomoči odvisnim od drog v bolj odročnih delih Slovenije. Slovenski program zdravljenja je primer dobre prakse ne le v Evropi, temveč so naši strokovnjaki pomagali razvijati tovrstne programe na vseh kontinentih, razen v Severni Ameriki. To pa seveda ne pomeni, da ga ves čas ne poskušamo s stroko izboljšati in prilagoditi potrebam uporabnikov in novim znanstvenim spoznanjem.
Z ukinitvijo tega programa ali z uvedbo samoplačništva substitucijskega programa zdravljenja odvisnosti bi tvegali, da bi veliko uporabnikov prekinilo s svojo zdravstveno obravnavo in se zateklo na črni trg s prepovedanimi drogami. S tem bi izničili zgoraj opisane učinke programa.
Ob tovrstni pomoči za tisti del uporabnikov opiatov, ki iz različnih razlogov še niso sposobni vključitve v program, ki zagotavlja abstinenco, v zdravstvu zagotavljamo tako programe popolne opustitve rabe prepovedanih drog kot programe preprečevanja začetka uporabe katerekoli droge, tudi alkohola in tobaka, še posebej za otroke in mladostnike. V teh prizadevanjih že vrsto let sodelujemo s socialnim varstvom, šolstvom, civilno družbo in lokalno skupnostjo. Ker je poraba drog v veliki meri odvisna od ponudbe na črnem trgu, je ključno tudi sodelovanje s policijo in pravosodjem. Koordinacijo tovrstnega sodelovanja na ravni Vlade že vrsto let zagotavlja Komisija Vlade RS za droge.
Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo
Po mnenju Ministrstva za zdravje predlog posredovan Vladi RS za ukinitev financiranja Metadona s strani države v Sloveniji ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ni v skladu z v svetu uveljavljeno doktrino zdravljenja oseb z opioidno odvisnostjo, ne vsebuje zadostnih vsebinskih argumentov za ukinitev, niti ni vključenih celovitih analiz (npr. stroškovnih), vključno z analizo posledic, ki bi lahko nastale v primeru ukinitve te metode zdravljenja, kot jo predvideva predlagatelj. Predlagatelj hkrati tudi ne navaja ukrepov za učinkovitejše preprečevanje uporabe opiatov v Sloveniji.