17. 11. 2015
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Trditve, na katerih sloni predlog, so napačne. Vsako leto se v omrežje vloži okrog 200 milijonov evrov. Dobički distribucijskih podjetij so zelo nizki, v nekaterih letih so celo poslovali z izgubo. Omrežje je varno in redno vzdrževano in nikakor ni nevarno. Les kot material je lahko zelo trajen: znani so primeri stoletnih kozolcev s popolnoma zdravim lesom. Pavšalna trditev o poteku življenjske dobe in nevzdrževanju transformatorjev in daljnovodov je popolnoma neutemeljena. Omrežje je v relativno dobrem stanju (glede na vložena sredstva), zanesljivost in kvaliteta oskrbe sta solidna (slabša kot v Nemčiji in boljša kot na Poljskem).
Omrežje se financira na podlagi omrežnine, ki jo regulira Agencija za energijo. Regulacija, ki jo izvaja Agencija ni zgolj določanje večje ali manjše cene, Agencija deluje na tak način, da nadomešča konkurenco, ki je za področje storitev prenosa in distribucije elektrike ne more biti. To pomeni, da Agencija s stalnim nižanjem priznanih stroškov sili podjetja k večji učinkovitosti, enako kot bi jih v to silila konkurenca. Agencija je pri tem neodvisna, tako od podjetij, kot tudi od vlade in politike. Takšna je ureditev v celotni EU.
Omrežnino plačujemo odjemalci na računih za oskrbo z električno energijo, skupaj s plačilom same elektrike in s prispevki in davki. V končnem računu za gospodinjskega odjemalca za oskrbo z elektriko je približno 30% DDV-ja, trošarine in prispevkov za OVE ter SPTE, okrog 35% je stroška za elektriko in okrog 36% za omrežje. Pri industriji je delež plačila električne energije v celotnem znesku precej višji, tja do 60%, ostalo so omrežnina, davki in prispevki.
Distribucijski in sistemski operater (SODO in ELES) vsaki dve leti sprejmeta razvojni načrt omrežja za obdobje desetih let, nanj podata soglasje tako Agencija za energijo kot tudi pristojno ministrstvo. Vlada v sam proces planiranja razvoja in investicij v omrežje neposredno ni vpletena, saj je to delo gospodarskih družb, ki so lastnice omrežja.
Nedvomno bi bilo mogoče v omrežje vložiti še več, država kot večinska lastnica (distribucija 80%, prenos 100%) bi podjetjem kaj takega lahko naložila. Posledično bi bila verjetno potrebna dokapitalizacija in dodatna zadolžitev. Seveda bi tak ukrep prinesel še višjo kvaliteto oskrbe z elektriko, prinesel pa bi tudi višje račune za oskrbo z elektriko. A glede na stanje tak ukrep ni potreben.