6. 11. 2015
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
1. Splošno o upravnih postopkih za izdajo oziroma odvzem orožnih listin
Zaradi »splošne narave« orožja (orožje lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi) je promet z orožjem za posameznika v večini evropskih držav omejen, v nekaterih azijskih državah pa celo prepovedan. Omejenost prometa z orožjem se po Zakonu o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) izkazuje s tem, da mora imeti posameznik, ki želi nabaviti, posedovati, nositi, prenašati in uporabljati orožje, veljavno orožno listino (8. in 10. člen ZOro-1). Upravna enota, ki je pristojna za izdajo orožnih listin, takšno listino izda le posamezniku, ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni v drugem odstavku 14. člena zakona, in sicer, da je posameznik dopolnil 18 let, da ni zadržkov javnega reda, da je zanesljiv, da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, da ima opravljen zdravniški pregled in da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Ta določba je nato konkretizirana od 15. do vključno 19. člena zakona. Po drugi strani zakon v 58. členu daje upravni enoti pooblastilo, da posamezniku, ki že poseduje orožje, po uradni dolžnosti odvzame orožje in orožne listine. Upravna enota mora tako postopati pri posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena zakona ali ravna v nasprotju z določbo 22. člena zakona, v kateri so na splošno opredeljena pravila ravnanja z orožjem. Splošna pravila ravnanja z orožjem so nato konkretizirana v zakonu od 23. do 34. člena. V zvezi s citiranimi določbami zakona je potrebno opozoriti še na pooblastilo, ki je dano policiji, kot nadzornemu organu, v 63. členu zakona. Po tej določbi lahko policija brez predhodne odločbe upravne enote začasno zaseže orožje, strelivo in orožne listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke drugega odstavka 14. člena, ali če prenaša orožje v nasprotju s 24. členom zakona. Začasno zaseženo orožje in orožne listine policijska postaja takoj pošlje upravni enoti. Če upravna enota v roku treh mesecev ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog prekrškovnemu organu ali kazenska ovadba, oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih listin po tem zakonu, ga vrne lastniku. Navedeno velja ne glede na to, ali je razlog posesti orožja varnost, lov, šport ali zbiranje.
2. Dokazovanje upravičenega razloga za izdajo orožne listine za orožje iz razloga varnosti
Iz 2., 17. in drugih določb ZOro-1 je razvidno, da je civilno orožje prvenstveno namenjeno za šport, lov, zbiranje in le izjemoma za osebno varnost. Upravičenost do nabave in posesti lovskega ali športnega orožja posameznik upravičuje z lovskim oziroma športnim udejstvovanjem. Pri varnostnem orožju pa mora posameznik v upravnem postopku dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje, kar posledično pomeni, da mora za posest varnostnega orožja obstajati dejanska ogroženost in ne zgolj občutek ogroženosti ter da v tem primeru upravna enota odloča po prostem preudarku. Takšno rešitev je potrebno iskati v dejstvu, da je ogroženost podvržena subjektivni presoji, da po slovenskem pravnem redu posest orožja ni pravica, temveč privilegij in da je pravica do samopomoči posamezniku sicer dovoljena, vendar je zelo omejena, kar navsezadnje izhaja iz določb Kazenskega zakonika. Po drugi strani so temeljne dolžnosti policije, da zagotavlja varnost posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Podobne rešitve lahko zasledimo v večini evropskih zakonodaj s področja orožja in navsezadnje tudi v Direktivi 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja z dne 18. junija 1991 zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008. Temu sledijo po 11. členu ZOro-1 tudi pravice, ki izhajajo iz orožnih listin. Tako orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let. Po preteku veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja. Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista pa je upravna enota dolžna preveriti izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, to je zadržke javnega reda in zanesljivost. Nikakršne ovire pa ni, da upravna enota posamezniku odvzame orožje in orožno listino, če v postopku ugotovi, da nima več upravičenega razloga za posest orožja.
3. Spremljanje stanja o izdaji orožnih listin in posesti orožja Glede predlagateljevih navedb, da je v Sloveniji več imetnikov varnostnega orožja kot imetnikov športnega orožja, posredujemo podatke iz centralne evidence o izdanih orožnih listinah, ki jo zaradi spremljanja stanja vodi Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi 72. in 74. člena Zakona o orožju. Iz teh evidenc je razvidno, da je na dan 27. 10. 2015:
- 20.486 posameznikov posedovalo orožje, za katero je bil izdan orožni list iz razloga lova,
- 6.642 posameznikov posedovalo orožje, za katero je bil izdan orožni list ali dovoljenje za posest iz razloga športa,
- 5.903 posameznikov posedovalo orožje, za katero je bil izdan orožni list iz razloga varnosti.
Trendi izdanih dovoljenj za nabavo orožja od 1. 1. 2010 do 27. 10. 2015 pa so naslednji:
RAZLOG NABAVE LETO IZDAJE 2010 2011 2012 2013 2014 2015 (do 27.10.) lov 3530 3427 3409 3157 3223 2631 šport 1863 1890 2129 2171 2276 1907 varnost 35 37 46 38 36 29
Iz preglednice je razvidno da je število izdanih dovoljenj za nabavo orožja iz razloga varnosti v primerjavi z izdanimi dovoljenji za nabavo orožja iz razloga lova ali športa, zanemarljivo in da je število izdanih dovoljenj po letih konstantno.
Glede na navedeno menimo, da je predlog predlagatelja glede spremembe in dopolnitve Zakona o orožju neutemeljen ter neprimeren za nadaljnjo obravnavo.