6. 11. 2015
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Zakon o cestninjenju v 38. členu določa postopek, pogoje in dokazila, ki jih cestninski zavezanec priložiti k vlogi za uveljavljanje pravice do nadomestne vinjete. Vsi pogoji za uveljavljanje pravice do nadomestne vinjete, ki so podrobneje opredeljeni v prvem odstavku 38. člena Zakona o cestninjenju, so bili oblikovani po tehtnem premisleku zakonodajalca, in so povsem primerljivi z ureditvijo predmetnega instituta v drugih državah članicah EU. Gre za primere, ki so oblikovani in predpisani na način, da so v največji možni meri preprečene zlorabe instituta nadomestne vinjete, s katerimi smo se soočali v začetnem obdobju uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja.
Pravica do nadomestne vinjete je vezana zgolj na primere, ko je zaradi objektivnih okoliščin nedvoumno, da se vozilo ne more več pojaviti v cestnem prometu z že nameščeno vinjeto. Tega v primeru, ko je vozilo zgolj odjavljeno iz evidence registriranih vozil, ni mogoče zagotoviti, saj se lahko vozilo z že nameščeno vinjeto ponovno pojavi v cestnem prometu. Ob tem naj spomnimo, da je pravna ureditev, ki je kot pogoj za uveljavljanje pravice do nadomestne vinjete določala zgolj odjavo vozila iz evidence registriranih vozil, veljala določeno obdobje po uvedbi vinjetnega sistema cestninjenja. Zaradi številnih zlorab, ki so se dogajale na tem področju (v primeru nameravane prodaje so se vozila odjavljala iz evidence registriranih vozil zgolj za en ali nekaj dni za potrebe uveljavljanja upravičenja), se je zakonodajalec odločil za zaostritev pogojev na tem področju na način kot ga poznamo danes, s čimer so preprečeni primeri uveljavljanja predmetnega upravičenja v primerih, ko gre za prodajo vozila. Slednje iz dejstva, ker postane vinjeta z njeno namestitvijo na vozilo sestavina vozila, zato deli pravno usodo glavne stvari, torej vozila.
Ob tam naj pripomnimo, da gre pri uveljavljanju pravice do nadomestne vinjete za običajen primer, ko je zakonodajalec povsem jasno in nedvoumno predpisal pogoje pod katerimi je možno uveljavljati upravičenje. Takšni primeri so poznani tudi na drugih pravnih področjih (npr. socialnem, delovnem, obligacijskem). Po našem mnenju v predmetnem primeru ne gre za poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, saj Zakon o cestninjenju razpolaganja cestninskega zavezanca z vozilom ne omejuje, določa pa pogoje, ki jih mora izpolniti, če želi uveljavljati upravičenje. Cestninski zavezanec se lahko povsem svobodno in neodvisno odloča o razpolaganju s svojim vozilom.
Glede na navedeno in dejstvo, da v zvezi z ureditvijo uveljavljanja pravice do nadomestne vinjete zadnjih nekaj let ne beležimo pritožb, menimo, da je ureditev povsem ustrezna, zato vaši pobudi ne moremo ugoditi.