2. 2. 2016
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi z izterjavo neplačanih glob in stroškov postopka Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da prisilno izterjavo po določbah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2; Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15) izvaja Finančna uprava Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 13/21, 74/14 – odločba US in 92/14 – odločba US). Prisilna izvršba prekrškovnih zadev je po razpoložljivih podatkih uspešna v dobrih 44 odstotkih primerov (dolg je bil plačan, prisilno izterjan, prisilna izvršba je zaključena zaradi smrti dolžnika, itd.), kar pomeni, da je bilo v večini primerov dolžniku mogoče poseči na določeno premoženje. ZDavP-2 namreč omogoča izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in denarne terjatve, na dolžnikove premičnine, na dolžnikovo nepremično premoženje, delež družbenika v družbi in premoženjske pravice ter izvršbo na vrednostne papirje. V preostalih 66 odstotkih primerov, ko so globa in stroški niso prisilno izterjani, pa gre v večini primerov za ljudi, ki nimajo premoženja, ki bi se jim ga lahko zarubilo (npr. prejemniki denarne socialne pomoči).
V zvezi s predlogom, da se osebam, ki nimajo poravnanih vseh obveznosti z naslova prekrškovnih postopkov, do poplačila ne bi izdalo ali podaljšalo raznih dokumentov, pa pojasnjujemo, da gre v tem primeru za pravne posledice neplačila globe in stroškov postopka. ZP-1 v četrtem odstavku 20. člena določa pravno podlago, da se storilcu, ki ne plača globe ali stroškov postopka, ne izda potrdila iz uradne evidence s tistega področja, na katerem je bil storjen prekršek. Le z zakonom pa se lahko določi, da se storilcu, ki ne plača globe ali stroškov postopka, ne izda ali ne podaljša dovoljenja v upravnem postopku s tistega področja, na katerem je bil storjen prekršek, ter, da tega ukrepa ni mogoče določiti za potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence na področju osebnih stanj.
Zaključno pojasnjujemo, da je v postopku pred sprejemom na Vladi Republike Slovenije predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških v katerega so vključene tudi spremembe in dopolnitve 20. člena ZP-1, ki gredo v smeri predlaganih sprememb in dopolnitev, in sicer se predlaga zakonodajna rešitev, po kateri se storilcu, ki ne plača globe in stroškov postopka in se zoper njega vodi prisilna izterjava, v upravnem postopku do plačila globe in stroškov oziroma do ustavitve postopka prisilne izterjave ne izda potrdila iz uradne evidence in ne izda ali ne podaljša dovoljenja s tistega upravnega področja, na katerem je bil storjen prekršek, če se to področje nanaša na javni red, organizacijo javnih zbiranj, vozniška dovoljenja, registracijo motornih vozil in registracijo subjektov, ki jih ureja zakon o gospodarskih družbah. Glede na navedeno štejemo, da je bil predlog ustrezno vsebinsko upoštevan.