Prepoved onesnaževanja z zatikanjem in razdeljevanjem letakov na prostem

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Menimo, da oseba, ki oglašuje nek izdelek ali storitev s papirnatim letakom, ni in ne more biti odgovorna, če prejemnik letaka le-tega odvrže na tla (kar pa predstavlja kršitev prvega odstavka 17. člena Uredbe o odpadkih, ki določa, da je odpadke prepovedano odmetavati ali jih puščati v okolju. Za tak prekršek je za posameznika predvidena globa v višini 100 do 300 eurov).

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: ZVPot) ureja vsebino dovoljenega oglaševanja. Oglaševanje ne sme biti nedostojno ali zavajajoče. Poleg tega ZVPot določa tudi kriterije, ki jih mora podjetje upoštevati v primeru primerjalnega oglaševanja.

Oglaševanje poteka prek različnih medijev, s katerimi podjetja želijo doseči ciljno skupino potrošnikov. Eden izmed teh načinov je tudi razdeljevanje in zatikanje letakov, ki pa je s predpisi lokalnih skupnosti že precej omejeno. Uporabo javnih površin namreč urejajo posamezne občine z odloki, saj je to v pristojnosti lokalnih skupnosti. Večina večjih občin je tako v okviru ureditve rabe javnih površin uredila tudi dovoljene načine oglaševanja in pogoje za pridobitev pravice do oglaševanja. V teh občinah je na javni površini prepovedano trositi ali razdeljevati reklamni material ali ga zatikati ali lepiti na avtomobile. Za kršitev teh določb so predpisane tudi globe, ki se razlikujejo po posameznih občinah.

Prepoved deljenja reklamnih materialov ali zatikanja na avtomobile pa se ne nanaša na zasebne lastnino. Glede tovrstnega oglaševanja na zasebni lastnini (npr. parkirišča pred trgovskimi centri) pa se lastnik lahko sam odloči ali bo takšno ravnanje dovolil ali ne, saj je pravica do razpolaganja z zasebno lastnino v okviru pravice do zasebne lastnine ustavno varovana pravica.

Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:

S predlogom se predlaga prepoved zatikanja oglasnih letakov za brisalce avtomobilov in razdeljevanja po ulicah.

Veljavni predpisi lokalnih skupnosti večinoma že prepovedujejo takšen način oglaševanja na javnih površinah in določajo tudi globe za kršitelje ter organe, pristojne za nadzor, medtem ko urejanje oglaševanja na površinah v zasebni lasti s strani države ni primerno. V luči navedenega menimo, da dodatno reguliranje na tem področju ni potrebno.