Protikadilski ukrepi z zviševanjem trošarin neprimerni za določene skupine ljudi
Poleg prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih je eden bistvenejših protikadilskih ukrepov države tudi višanje cen tobačnih izdelkov s poviševanje trošarin, kar naj bi kadilce odvračalo od kajenja oziroma jim onemogočalo nakup. Tak ukrep se mi zdi skrajno neprimeren, izkoriščevalski in neenakopraven. Obstajajo namreč skupine ljudi, ki se zaradi svojih zdravstvenih in demografskih specifik ne morejo odvaditi kajenja niti ne morejo kajenja omejiti. Govorim o starejših ljudeh in psihičnih bolnikih, nemalokrat pa tudi kombinaciji obojega. Ti ljudje niso sposobni opustiti kajenja in so za povrh pogosto v slabem socialnem in finančnem položaju. Višanje cen tobačnih izdelkov na to ciljno skupino nima drugega učinka kot še dodatno poslabšanje njihovega socialnega in finančnega položaja, saj so prisiljeni v še večje izdatke. Prav tako taki ljudje niso sposobni uporabljati cenejših tobačnih izdelkov saj si zaradi starosti ali bolezni ne morejo sami izdelovati (zvijati) cigaret. Edini učinek je, kot rečeno, še večja deprivilegizacija takih skupin ljudi in dodatno obremenjevanje njihovih svojcev, ki so jim primorani v taki nevzdržni situaciji finančno pomagati. V takih primerih bi morala obstajati izjema, ki bi na primer bolnikom z ustreznim psihiatričnim potrdilom dovoljevala nakup tobačnih izdelkov po nižjih cenah. Kar je država zamudila na področju izobraževanja, preventive, ozaveščanja, (ne)prepovedovanja eksplicitnega in implicitnega marketinga tobačnih izdelkov, skuša sedaj popravljati na plečih nemočnih državljanov, kar pa njihov položaj v družbi le še poslabšuje. Lep primer, kako država z nedodelanimi rešitvami in ukrepi "pomaga" državljanom. Apeliram na čimprejšnjo korekcijo v smislu zgoraj navedenega!