Protikadilski ukrepi z zviševanjem trošarin neprimerni za določene skupine ljudi
Poleg prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih je eden bistvenejših protikadilskih ukrepov države tudi višanje cen tobačnih izdelkov s poviševanje trošarin, kar naj bi kadilce odvračalo od kajenja oziroma jim onemogočalo nakup. Tak ukrep se mi zdi skrajno neprimeren, izkoriščevalski in neenakopraven. Obstajajo namreč skupine ljudi, ki se zaradi svojih zdravstvenih in demografskih specifik ne morejo odvaditi kajenja niti ne morejo kajenja omejiti. Govorim o starejših ljudeh in psihičnih bolnikih, nemalokrat pa tudi kombinaciji obojega. Ti ljudje niso sposobni opustiti kajenja in so za povrh pogosto v slabem socialnem in finančnem položaju. Višanje cen tobačnih izdelkov na to ciljno skupino nima drugega učinka kot še dodatno poslabšanje njihovega socialnega in finančnega položaja, saj so prisiljeni v še večje izdatke. Prav tako taki ljudje niso sposobni uporabljati cenejših tobačnih izdelkov saj si zaradi starosti ali bolezni ne morejo sami izdelovati (zvijati) cigaret. Edini učinek je, kot rečeno, še večja deprivilegizacija takih skupin ljudi in dodatno obremenjevanje njihovih svojcev, ki so jim primorani v taki nevzdržni situaciji finančno pomagati. V takih primerih bi morala obstajati izjema, ki bi na primer bolnikom z ustreznim psihiatričnim potrdilom dovoljevala nakup tobačnih izdelkov po nižjih cenah. Kar je država zamudila na področju izobraževanja, preventive, ozaveščanja, (ne)prepovedovanja eksplicitnega in implicitnega marketinga tobačnih izdelkov, skuša sedaj popravljati na plečih nemočnih državljanov, kar pa njihov položaj v družbi le še poslabšuje. Lep primer, kako država z nedodelanimi rešitvami in ukrepi "pomaga" državljanom. Apeliram na čimprejšnjo korekcijo v smislu zgoraj navedenega!
Reči da se starejši ne morejo odvaditi od kajenja je enostavno "neprimerno, izkoriščevalsko in neenakopravno".
Psihično bolni, ki ne morejo sprejeti take odločitve oz. "ni[so] sposobn[e] samokontrole", imajo, bi rekel, ponavadi že druge resne težave in so že zaradi tega hospitalizirani ( to je, pod kontrolo drugih), oz. v oskrbi drugih (družina, varstveni zavodi, ...) ki bi jim lahko odmerjali tudi cigarete.
Problem nastane ker tudi zdravih ljudi ne dajemo prisilno na odvajanje - odločijo se lahko le sami in potemtakem enako velja tudi za duševno bolne.
Da bi jim dajal cenejše cigarete za "umirjanje, odvračanje pozornosti, rituala in podobno", po domače povedano da preprečiš da bi z odklonitvijo cigarete sprožil neko slabo lastnost ki jo _izrazi bolezen_, s tem samo lajšaš simptom(e) namesto da bi zdravil osnovno bolezen.
Psihiatrične bolnišnice niso edine, ki lahko imajo kadilnico v zaprtih prostorih (16. člen tule www.uradni& ), da je to eksplicitno je pa verjetno zaradi specifike narave obravnave pacientov/objekta (zaprti oddelki v psih. b., zapor ker pač ... ane, domovi za ostarele zaradi lažjega dostopa).
Tudi, če sprejmem vse, kar ste navedli, mi je nesprejemljivo, da država preko cen in denarja kontrolira državljane. Čes so cigarete res tako nezaželjene, zakaj se dovoljuje njihov proizvodnja in prodaja? In - ali država res nameni pobrane trošarine za zdravljenje s kajenjem povzročenih bolezni? Če ne, je vse skupaj ena velika hipokrizija in svinjarija. Način enostavno ni pravi in država deluje kot en pokvarjen preprodajalec droge (najprej te mirno pusti, da se navadiš, potem ti pa zvišuje ceno in govori, da itak lahko kadarkoli nehaš).
Država lahko kontrolira skoraj izključno preko "cene in denarja", edina izjema je odvzem prostosti. Skoraj vsi ostali vzgojni ukrepi so v denarju, ker nam je denar v kapitalizmu osnovna dobrina, ki se "pretvori" v vse drugo (kupiš/prodaš, posrednik je vedno denar).
Proizvodnja in prodaja cigaret se dovoljuje, da ni izgredov na ulicah ali pa črnega trga, ko bi milijone kadilcev, odvisnih od tobaka, delalo izgrede zaradi "lopovske države", ki jim je odvzela njihove cigarete s prepovedjo njihove proizvodnje.
Če ste kadilec, tudi vam verjetno ne bi bilo všeč, če bi nekdo rekal, od danes naprej več cigaret ni, dovadite se kot znate in zmorete?
Država ti pravi, odkar je to znanstveno dokazano, da so cigarete škodljive. Če si se pred tem že navadil na kajenje, za to ni država kriva.
Smisel trošarin na tobak ni poraba tega denarja samo za odvajanje, ampak za dobrobit vseh (tudi pasivnih kadilcev, ki moremo - nimamo izbire - prenašati dim kadilcev, če nam je všeč ali ne).
Sem nekadilec, podpiram visoke cene tobaka in tobačnih izdelkov, in želim da bi se čimveč ljudi odvadilo kaditi. Lp
Komentatorji očitno nimajo izkušenj s psihično bolnimi... Strinjam se, da zdrava oseba mora poskrbeti sama zase in se lahko prilagaja zunanjim okoliščinam. To pa ne velja za psihično bolne. Da to priznavajo tudi psihiatri, govori dejstvo, da je psihiatrična bolnišnica, kolikor ni je znano, edina, ki ima lahko za pacienta urejene kadilnice v zaprtih prostorih. Nenehno višanje cen tobačnih izdekov za takšne ljudi predstavlja še večji stres in poslabšuje njihovo zdravje in počutje, ogroža pa tudi svojce.
Bolj se nagibam k temu, da bi prepovedali kajenje povsod tam, kjer obstaja možnost, da kajenje vidi mladina.
Avtobusna postajališča, pločniki, gostišča s postrežbo blizu pločnikov...
Sedaj lahk ona vsakem koraku vidimo kadilce, se pravi, da to ni nič takega, ne?
Ne verjamem, da nekdo ne more prenehati s kajenjem, če se za to odloči. Podobno je z vsemi odvisnostmi. Potem znižajmo trošarine za alkoholike, ker ti ne morejo nehati piti (to ni resen predlog, da me ne bi kdo napačno razumel). Kajenje je škodljivo. Pika. Potem ljudje zbolevajo za rakom na pljučih in potem bi vsi zavarovanci zaradi sistema solidarnosti, vsi plačevali za njihovo zdravljenje, Če nekdo namerno škodi svojemu zdravju, naj zato plača več! Vsi smo najprej sami odgovorni za svoje zdravje. Tudi psihično bolni. Tudi ti imajo možnost napraviti korak naprej k zdravju. In opustitev kajenja je pomemben korak pri tem.
Če bi vaš predlog stopil v veljavo, bi se zgodilo naslednje. Upravičenci do cenejših tobačnih izdelkov bi si delali zaloge oz. bi na veliko kupovali in potem prodajali prijateljem neupravičencem po nižji ceni, kakor je v prosti prodaji, zato bi to slabo vplivalo na ekonomijo.
A sta res psihično stanje posameznika ali njegova starost dovolj upravičljiva razloga, da ima ta pravico do cenejših izdelkov, sploh pa izdelkov, ki škodujejo tako porabniku kot tudi ostalim in okolju?
Potem bi lahko recimo predebeli ljudje imeli dostop do cenejše zdrave hrane in bi se zgodilo isto.
Pomanjkanje volje, da bi se izboljšali, je poglavitni razlog, zakaj ljudje ne morejo odnehati kaditi. Ne glede na osebne okoliščine je volja nekaj, kar je dano vsakomur, zato se mi ne zdi smiselno, da bi na predlagani način dejansko spodbujali socialno ogroženejše ljudi h kajenju. Širimo raje ozaveščenost o posledicah, kot pa da iščemo izgovore.
Ja, sem pomislil na to možnost :-) Vendar je tako, da nekomu, ki ima psihične težave (resnejšega tipa) cigareta ogromno pomeni v smislu umirjanja, odvračanja pozornosti, rituala in podobno. Kratitev tega zanj lahko pomeni poslabšanje psihičnega stanja in neke vrste mučenje, saj taka oseba ni sposobna samokontrole v smislu omejevanja kajenja. Drugi vidik pa je, da država s trošarinami ravna skrajno licemerno. Najprej je v preteklosti dovolila razraščanje takih in podobnih odvisnosti in ni storila nič, zdaj pa bi jih omejevala preko ekonomskih ukrepov, ki pogosto prizadenejo tiste, ki so že itak na dno socialne lestvice. Ta pristop enostavno ni praviilen in tudi ne pravičen. Če smo povsem odkriti, tudi ni tržen, saj umetno zvišuje cene in s tem izničuje delovanje trga in konkuriranje ponudnikov in s tem nižje cene izdelkov. Mislim, da bi morala država za to poskrbeti povsem drugače.