25. 8. 2015
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V Uredbi o odpadkih (Ur.l. RS, št. 37/15) je v prvem odstavku 17. člena določeno, da je odpadke prepovedano puščati v okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Pojma »puščanje odpadkov v okolju« ter njihovo »odmetavanje« ustrezata pojmu »smetenje«, ki ga je uporabil predlagatelj. Ne gre za novo določbo, saj je takšno prepoved vsebovala že Uredba o ravnanju z odpadki iz leta 2008.
Nadzor nad izvajanjem Uredbe o odpadkih opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. V kolikor gre za puščanje ali odmetavanje odpadkov na kmetijskih zemljiščih pa opravljajo nadzor tudi inšpektorji, pristojni za kmetijstvo. Za te prekrške so zagrožene globe v višini 10.000 - 30.000 eurov za pravno osebo, 6.000 - 20.000 za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, 2.000 - 4.100 EUR za odgovorno osebo prej naštetih oseb ter 100 - 300 EUR za posameznika.
Po drugi strani Zakon o varstvu okolja v 149. členu vsebuje določbo, s katero se občinam nalaga obveznost, da zagotovijo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, kot ene izmed obveznih javnih služb varstva okolja.
Na podlagi zapisanega zaključujemo, da je predlog že ustrezno obravnavan v veljavnih predpisih o varstvu okolja. Kot pri vsakem predpisu, pa tudi v tem primeru ni dovolj, da se predpis sprejme, potrebno ga je tudi spoštovati in izvajati, pri čemer je učinkovit nadzor in število izrečenih glob samo del tega izvajanja. Nikakor ne gre zanemariti splošne okoljske ozaveščenosti prebivalcev. Pomembno je, da se vsak posameznik zaveda, da z vsakim svojim dejanjem vpliva na okolje, v katerem sobiva. Dvig okoljske kulture je dolgoročen proces, katerega pa je moč pospešiti s ciljno usmerjenimi ozaveščevalnimi akcijami in projekti, zlasti z otroki in mladino. Ministrstvo tako sodeluje v projektih ali jih podpira, s katerimi se osvešča javnost o varstvu okolja v najširšem smislu. Žal pa ministrstvo, tudi zaradi varčevanja v javni upravi, ne razpolaga niti z zadostnimi finančnimi niti kadrovskimi viri za zagotovitev nezakonodajnih ukrepov, s katerimi bi lahko stalno ciljno vplivalo na javno mnenje ali spremembe v odnosu posameznikov ali skupin do varovanja okolja.
S predlogom se strinjam. Za okolje je potrebno skrbeti. Dobro bi bilo, če bi za vsako sortirano in prinešeno smet na pravo mesto, kot so odlagališča smeti, dobil neko nagrado. S tem bi spodbudili ljudi, da bodo bolj čisti.
Predlog zveni kot "gasimo požare, ki jih drugi netijo", v bistvu pa je to resen problem, in začnemo lahko pri cigaretinih ogorkih ter končamo pri ruševinah. Navade odraslih ljudi je težko spreminjati, tudi prenizke kazni jih ne prizadenejo, enako drobiž za vrnjeno embalažo. Ostane le stroga redarska služba in visoke kazni in boljša vzgoja mladih.
S predlogom se strinjam. Kot konkreten predlog predlagam uvedbo kavcije za plastenke in steklenice pijač, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Mogoče uvesti kavcijo tudi na drugo embalažo, ki jo je mogoče ponovno uporabiti. Na ekoloških otokih pa uvesti videonadzor in možnost kaznovanja na podlagi posnetkov nadzornih kamer.
Na Hrvaškem je tega manj - ker prinašalec dobi nekaj drobiža za vsako prinešeno plastenko
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/40
Odgovor organa pove, da nimamo takega sistema.
Hrvati plačujejo več, ker sofinancirajo vračilo drobiža za vso embalažo, ki iz drugih držav pride na hrvaško.
Pravo vprašanje je, kolikšen procent je te embalaže, ki pride iz drugih držav na Hrvaško in se tako "okrog prinese" hrvaške potrošnike, ki to plačajo.
Predvidevam, da bi ob dovolj majhnem povračilu denarja na plastenko ljudje vseeno vračali plastenke v Sloveniji, ob tem da se plastenk ne bi splačalo prevažati npr. iz Avtrije ali Madžarske v Slovenijo.
Nekako bi bilo podobno sistemu trošarin na goriva, kjer večina ljudi vseeno tanka v Sloveniji, kljub temu da je v Avstriji ceneje, ker se večini ne splača voziti v Avstrijo za 10 centov (ali več) cenejše gorivo.
Ali niso te pobude ravno namenjene temu, da se sistem vzpostavi? Meni se zdi takšen odgovor neumen.
Predlog nima vsebine. Veliko nas je za lepše okolje, vendar kako naj pomaga država pri tem? Za spremembe potrebujemo konkretne, natančne predloge, ki jasno povedo, kaj je treba narediti.
Začnimo s tem, kako zagotoviti večjo ozaveščanje ljudi? Več oglasov? Več letakov? Vprašanje tukaj je, kaj bi doseglo želeni učinek?
Kazen za metanje odpadkov v naravo mislim da že obstaja, a tako kot veliko slovenskih kazni se kršitev izjemno redko ugotovi in sankcionira.
Če komu, je treba policistom dopovedati, da naj kaznujeto take prekrške, ko se sprehajajo po urbanih področjih. Če bo to postalo ljudem lekcija, bodo ali jezni na policijo, ali pa bodo ugotovili da odmetavanje odpadkov res ni dobro in bodo prenehali odmetavati odpadke po tleh, tako doma kot v naravi.