25. 8. 2015
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V Uredbi o odpadkih (Ur.l. RS, št. 37/15) je v prvem odstavku 17. člena določeno, da je odpadke prepovedano puščati v okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Pojma »puščanje odpadkov v okolju« ter njihovo »odmetavanje« ustrezata pojmu »smetenje«, ki ga je uporabil predlagatelj. Ne gre za novo določbo, saj je takšno prepoved vsebovala že Uredba o ravnanju z odpadki iz leta 2008.
Nadzor nad izvajanjem Uredbe o odpadkih opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. V kolikor gre za puščanje ali odmetavanje odpadkov na kmetijskih zemljiščih pa opravljajo nadzor tudi inšpektorji, pristojni za kmetijstvo. Za te prekrške so zagrožene globe v višini 10.000 - 30.000 eurov za pravno osebo, 6.000 - 20.000 za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, 2.000 - 4.100 EUR za odgovorno osebo prej naštetih oseb ter 100 - 300 EUR za posameznika.
Po drugi strani Zakon o varstvu okolja v 149. členu vsebuje določbo, s katero se občinam nalaga obveznost, da zagotovijo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, kot ene izmed obveznih javnih služb varstva okolja.
Na podlagi zapisanega zaključujemo, da je predlog že ustrezno obravnavan v veljavnih predpisih o varstvu okolja. Kot pri vsakem predpisu, pa tudi v tem primeru ni dovolj, da se predpis sprejme, potrebno ga je tudi spoštovati in izvajati, pri čemer je učinkovit nadzor in število izrečenih glob samo del tega izvajanja. Nikakor ne gre zanemariti splošne okoljske ozaveščenosti prebivalcev. Pomembno je, da se vsak posameznik zaveda, da z vsakim svojim dejanjem vpliva na okolje, v katerem sobiva. Dvig okoljske kulture je dolgoročen proces, katerega pa je moč pospešiti s ciljno usmerjenimi ozaveščevalnimi akcijami in projekti, zlasti z otroki in mladino. Ministrstvo tako sodeluje v projektih ali jih podpira, s katerimi se osvešča javnost o varstvu okolja v najširšem smislu. Žal pa ministrstvo, tudi zaradi varčevanja v javni upravi, ne razpolaga niti z zadostnimi finančnimi niti kadrovskimi viri za zagotovitev nezakonodajnih ukrepov, s katerimi bi lahko stalno ciljno vplivalo na javno mnenje ali spremembe v odnosu posameznikov ali skupin do varovanja okolja.