1. 9. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uvodoma pojasnjujemo, do pravice poslancev, torej tudi pravica do nadomestila plače po prenehanju funkcije, urejene v Zakonu o poslancih (Uradni list RS, 48/92, 15/94, 19/94, 15/03, 123/04, 24/05-upb1, 90/05, 112/05 -upb2, 20/06, 109/08, 39/11, 48/12), ki v 37. členu določa, da ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe. V skladu z 38. členom pa ima poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila v višini 80 % zadnje plače, ki jo je prejemal, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja mandata. Navedena ureditev v skladu z zakonom o vladi velja tudi za ministre, za pridobitev pravice do nadomestila plače pa je treba predložiti vlogo za uveljavljanje te pravice in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila. Če je razlog nemožnost vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca, je ta razlog treba izkazati s potrdilom prejšnjega delodajalca. Zakon določa tudi, da poslanec, ki je bil do potrditve mandata v delovnem razmerju in mu pravice ter obveznosti iz tega delovnega razmerja na podlagi sporazuma z delodajalcem mirujejo, po prenehanju mandata nima pravice do nadomestila.
Zakon o poslancih je bil nazadnje spremenjen v letu 2012, ko je bila skrajšana možna doba prejemanja nadomestila (šest mesecev, razen v primerih, ki jih zakon posebej določa) in tudi znižana višina nadomestila (s 100 na 80 odstotkov plače). Prav tako so bili spremenjeni tudi drugi zakoni, ki urejajo pravice funkcionarjev po prenehanju funkcije, in sicer na je bila skrajšana možna doba prejemanja nadomestila in znižana višina nadomestila.
Ne glede na dejstvo, da ne vlada in ne Ministrstvo za javno upravo ne moreta posegati v zakonodajno vejo oblasti, pa želimo pojasniti trditev v predlogu, ki se nanaša na ministre. Navedeno je, da minister, če ni predlagan znova na isto funkcijo, lahko zahteva nadomestilo. Za nadomestilo plače po prenehanju funkcije lahko zaprosi minister po prenehanju funkcije, če se ne more vrniti na prejšnje delo, kar mora izkazati z dokazilom prejšnjega delodajalca. Glede na politični sistem v Republiki Sloveniji, v okviru katerega na splošnih volitvah sodelujejo različne politične stranke, ki potem glede na volilne rezultate oblikujejo vlado, ni možno pričakovati, da bi ministri ene vlade bili znova predlagani na funkcije v drugi vladi. Upoštevaje navedeno je torej razlog, da minister po prenehanju funkcije lahko zaprosi za nadomestilo plače, le ta, da se ne more vrniti k prejšnjemu delodajalcu ali dobiti zaposlitve.