1. 9. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uvodoma pojasnjujemo, do pravice poslancev, torej tudi pravica do nadomestila plače po prenehanju funkcije, urejene v Zakonu o poslancih (Uradni list RS, 48/92, 15/94, 19/94, 15/03, 123/04, 24/05-upb1, 90/05, 112/05 -upb2, 20/06, 109/08, 39/11, 48/12), ki v 37. členu določa, da ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe. V skladu z 38. členom pa ima poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila v višini 80 % zadnje plače, ki jo je prejemal, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja mandata. Navedena ureditev v skladu z zakonom o vladi velja tudi za ministre, za pridobitev pravice do nadomestila plače pa je treba predložiti vlogo za uveljavljanje te pravice in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila. Če je razlog nemožnost vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca, je ta razlog treba izkazati s potrdilom prejšnjega delodajalca. Zakon določa tudi, da poslanec, ki je bil do potrditve mandata v delovnem razmerju in mu pravice ter obveznosti iz tega delovnega razmerja na podlagi sporazuma z delodajalcem mirujejo, po prenehanju mandata nima pravice do nadomestila.
Zakon o poslancih je bil nazadnje spremenjen v letu 2012, ko je bila skrajšana možna doba prejemanja nadomestila (šest mesecev, razen v primerih, ki jih zakon posebej določa) in tudi znižana višina nadomestila (s 100 na 80 odstotkov plače). Prav tako so bili spremenjeni tudi drugi zakoni, ki urejajo pravice funkcionarjev po prenehanju funkcije, in sicer na je bila skrajšana možna doba prejemanja nadomestila in znižana višina nadomestila.
Ne glede na dejstvo, da ne vlada in ne Ministrstvo za javno upravo ne moreta posegati v zakonodajno vejo oblasti, pa želimo pojasniti trditev v predlogu, ki se nanaša na ministre. Navedeno je, da minister, če ni predlagan znova na isto funkcijo, lahko zahteva nadomestilo. Za nadomestilo plače po prenehanju funkcije lahko zaprosi minister po prenehanju funkcije, če se ne more vrniti na prejšnje delo, kar mora izkazati z dokazilom prejšnjega delodajalca. Glede na politični sistem v Republiki Sloveniji, v okviru katerega na splošnih volitvah sodelujejo različne politične stranke, ki potem glede na volilne rezultate oblikujejo vlado, ni možno pričakovati, da bi ministri ene vlade bili znova predlagani na funkcije v drugi vladi. Upoštevaje navedeno je torej razlog, da minister po prenehanju funkcije lahko zaprosi za nadomestilo plače, le ta, da se ne more vrniti k prejšnjemu delodajalcu ali dobiti zaposlitve.
Bolj neumnega odgovora s strani ministrstva pa ne bi mogel pričakovati. Minister dobi nadomestilo če se ne zaposli. Ja seveda le zakaj bi se če pa lahko vleče 2-3 krat višjo plačo.
"Ko navadni državljan ostane brez zaposlitve, mu na Zavodu za zaposlovanje pripada neka miloščina - denarno nadomestilo.
"
Tudi poslanci vplačujejo za denarno nadomestilo za brezposelnost, in ga seveda lahko tudi koristijo.
"Drugače povedano nadomestila so protiustavna, saj imajo poslanci pravico do nadomestila po izteku delovnega razmerja za določen čas.","Poslanci in ministri so sprejeti v delovno razmerje za določen čas. In tako kot delavec ne dobi nadomestila, ko mu poteče pogodba, "
To je laž. Pogodba za določena čas zajema tudi zavarovanje za primer brezposelnosti.
In ZDR-1, 79. člen, 3. odstavek:
"Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku tega člena[preneha z rokom], ima pravico do odpravnine."
"A lahko običajen delavec tudi toliko privarčuje? Odgovor je jasen. Ponavadi ne more niti evra, saj današnje plače še za položnice in hrano ne zadoščajo več. "
Lahko. Minimalca prejema 50k ljudi, to pomeni da ostalih 850k prejema več. To je, da lahko delavec "ponavadi" privarčuje bolj kot pa ne.
"Tukaj bi država privarčevala veliko denarja, vendar ne... Raje varčuje na tistih, ki prejemajo malo več kot minimalno plačo."
200k€(en poslanec v 4 letih, tvoja cifra)*90 poslancev je dobrih 18 milijonov. 562€*12*4(en na minimalcu v 4 letih)*50k ljudi na minimalcu = 1.34 milijarde
Kje se lahko privarčuje več?
(Ne pravim da je to v redu, samo predpostavka je napačna.)
"Sicer pa bi bilo primerno tudi znižati prejemke poslancev - relativno visoki prejemki jih niso naredili imune na korupcijo, še več, zdi se da privabljajo podkupljive"
Vprašaj se kako bi bil šele ti imun na korupcijo če kot poslanec z minimalcem (mislim da bi raja v veliki meri videla takšen maksimalen znesek njihovih dohodkov, kakšna povprečna plača, haha) ne bi zmogel plačati položnic in bi ti grozilo npr. odklop vode ali elektrike, bohnedaj deložacija.
Pa v resnici višina oz. nižina plače niti ni glavni razlog (kar poglej afero s ponarejenimi vozniškimi, verjetno so tam okol povprečja, ali pa policistko ki je izdajala prijateljem (policisti so notorično podplačani)).
Upajmo, da ne bo vladni odgovor v tem stilu, da so tak zakon sprejeli in ga je treba upoštevat.
Drži.
Seveda, da bo....morda bo zraven še razlaga, da je poslancem res hudo, ko izgubijo službo.....
Ko navadni državljan ostane brez zaposlitve, mu na Zavodu za zaposlovanje pripada neka miloščina - denarno nadomestilo.
Poslanska funkcija se nikoli ne bi smela enačiti z drugimi državljani, ki ostanejo po določenem obdobju brez zaposlitve. En poslanec ima z neto mesečnim dohodkom okoli 4.000,00 EUR več kot dovolj možnosti privarčevati vsaj polovico svoje mesečne plače, če ne celo več. Mandat traja 4 leta, če ni predčasnih volitev. V teh letih poslanec tako prejme skoraj 200.000,00 EUR denarja. 100.000,00 EUR lahko privarčuje v štirih letih. A lahko običajen delavec tudi toliko privarčuje? Odgovor je jasen. Ponavadi ne more niti evra, saj današnje plače še za položnice in hrano ne zadoščajo več.
Za poslance ne bi smelo biti nobenega nadomestila in to v nobenem primeru. Tukaj bi država privarčevala veliko denarja, vendar ne... Raje varčuje na tistih, ki prejemajo malo več kot minimalno plačo. Že tukaj se vidi neenakost, v medijih pa nam trobijo o enakosti in enakih pravicah. Za koga?
Zakon, ki je dovoljeval v letu 2014, da so le nekateri državljani prejemali nadomestilo višje od 644 evrov na mesec, drugi pa ne, je v nasprotju z ustavo. Če je zakon še vedno v nasprotju z ustavo, naj pristojno ministrstvo poskrbi, da bo zakon o nadomestilih spremenjen.
"... denarno nadomestilo ne more biti višje od 892,50 evra bruto, kar pomeni približno 644 evrov v neto znesku." vir: siol.net, 02.09.2014
"Nekdanji predsednik vlade, minister, poslanec ali generalni sekretar vlade ima pravico prejemati nadomestilo v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače šest mesecev." vir: vecer.com, 27. 06. 2015
Odprava teh nadomestil je nujna, saj pomeni neenako obravnavo državljanov, za katere pa velja ZDR. Drugače povedano nadomestila so protiustavna, saj imajo poslanci pravico do nadomestila po izteku delovnega razmerja za določen čas. Kot je zapisal Orwell, "so eni pujsi bolj enaki od drugih". Ampak dokler imamo Ustavno sodišče podrejeno strankam, le-to verjetno ne bo ukrepalo.
Sicer pa bi bilo primerno tudi znižati prejemke poslancev - relativno visoki prejemki jih niso naredili imune na korupcijo, še več, zdi se da privabljajo podkupljive. Mogoče bi z znižanjem na povprečno plačo dobili poslance, ki bi resnično želeli nekaj narediti za držvljane in ne le zase, pa še bolj bi razmislili, ko bi glasovali o znižanjih plač.
Že tako se sposobni in inteligentni ljudje nočejo ukvarjati s politiko. Če se bo znižalo nadomestilo, se jih bo še manj. Bo pa tak populističen predlog nedvomno prejel veliko lajkov.
Kandidat odda soglasje za svojo kandidaturo na volitvah in se zaveda v kaj se spušča, torej zavedno se odloči za riziko. Država ga ne bi smela podpirati pri nastali izgubi zaradi negatnega
rezultata poslančevega rizika.
Poslanci in ministri so sprejeti v delovno razmerje za določen čas. In tako kot delavec ne dobi nadomestila, ko mu poteče pogodba, tako tudi ministri in poslanci tega ne bi smeli dobili.
Če se ministra odstavi predčasno (ne pa tudi, če minister odstopi sam), mu naj pripada odpravnina v skladu z ZDR (torej 1/5 plače za vsako polno leto zaposlitve v tem mandatu).