Predlagam, da se prepove veriženje podjetij. Veliko je namreč primerov, ko lastnik pošlje podjetje v stečaj, da se znebi dolgov, takoj nato pa odpre novo podjetje. Isto počno samostojni podjetniki, ki s tem zlorabljajo državne subvencije,
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v preučitev prejelo predlog ukrepa, ki bi prepovedal veriženje podjetij. Predlagatelj v obrazložitvi opozarja na primere, ko družbeniki sprožijo stečaj družbe, hkrati pa ustanovijo novo družbo. Podobne prakse naj bi se posluževali tudi samostojni podjetniki posamezniki.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podpira predlog predlagatelja.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je seznanjeno z omenjenimi poslovnimi praksami pa tudi z nekaterimi drugimi, ki se pojavljajo v slovenskem poslovnem okolju. Z zakonskimi rešitvami, ki so bile uveljavljene z zadnjo novelo Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1H) in novimi ukrepi v okviru novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je v zakonodajnem postopku, želimo prispevati k zmanjšanju tveganj, povezanih z nepoštenim in neetičnim delovanjem posameznikov in družb v Republiki Sloveniji.
Kot že omenjeno, je bila z novelo ZGD-1H vzpostavljena elektronska platforma za preverjanje omejitev ustanavljanja gospodarskih družb in podjetnikov in pridobivanje poslovnih deležev. Z novo ureditvijo velja omejitev ustanavljanja družbe ali samostojnega podjetnika in pridobivanja poslovnih deležev s strani osebe:
Obstoj okoliščin v zvezi z davčnim dolgom in nepredlaganjem obračunov za izplačilo plače in nadomestilo plače se ugotavlja v sistemu e-VEM s samodejnim ugotavljanjem dejstev, povezanih z zapadlimi davčnimi obveznostmi in nepredlaganimi obračuni še pred oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Prav tako se samodejno preverja omejitev, ali je predlagatelj oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik lastniških deležev, ki predstavljajo več kot 25 % v osnovnem kapitalu posamezne družbe, ki je uvrščena na seznam nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov. Na drugi strani se okoliščina, ali je bil predlagatelj pravnomočno obsojen na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine preverja po uradni dolžnosti z zahtevo v elektronski obliki v kazenski evidenci.
Glavni namen koncepta omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev je v preprečevanju ustanavljanja družb in samostojnih podjetnikov in pridobivanja poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb.
Hkrati se je z namenom preprečevanja zlorab vpisa poslovnega naslova ene ali več gospodarskih družb oziroma samostojnih podjetnikov na naslovu brez dovoljenja ali vednosti lastnika objekta subjektu vpisa ob prijavi za vpis v register z novo ureditvijo naložilo, da ob prijavi vpisa priloži overjeno izjavo lastnika objekta, s katero dovoljuje poslovanje samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe na tem naslovu.
Z novelo ZGD-1I želimo nadgraditi koncept omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev, zaostriti pogoje, pod katerimi bo mogoče posegati v minimalni osnovni kapital družbe, predstaviti dodatne razloge za prenehanje družb, okrepiti sistem sankcioniranja kršitev in nekatere druge institute.
Zakonodajni postopek obravnave in sprejemanja predloga novele ZGD-1I je mogoče spremljati na spletnem portalu Državnega zbora RS: www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt
Predlog ZGD-1I prinaša tri nove varovalke pri ustanavljanju. Skladno z varovalko v tretjem odstavku 10.a člena ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne bo mogla postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Skladno z načelom sorazmernosti omejitev ne bo veljala 1) za banke, zavarovalnice, DUTB, osebe, ki so delež pridobile v okviru finančnega prestrukturiranja ter za srednje in velike družbe, v primeru 2) pridobitve deleža na podlagi dedovanja oziroma 3) če bo oseba dokazala, da vse družbe, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, aktivno poslujejo. Predlog ZGD-1I določa kriterije, kdaj se bo štelo, da družba posluje. S predlagano varovalko želimo preprečiti veriženje družb in kopičenje družb »na zalogo«.
Naslednjo varovalko pri ustanavljanju in pridobivanju poslovnih deležev se veže na obstoj okoliščin, vezanih na prekrške v zvezi s plačilom za delo in zaposlovanjem na črno. Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno. Omejitev bo veljala 12 mesecev od pravnomočnosti sodbe oziroma prekrška. Z ukrepom želimo omejiti zlorabe na področju neizplačevanja plač in zaposlovanja na črno.
Zadnja nova varovalka je vezana na obstoj več kot 50-odstotnega lastništva v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Omejitev bo veljala eno leto od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra. Z njo želimo posredno doseči, da bi bilo poslovodstvo bolj odgovorno pri vodenju družb in posledično ne bi prihajalo do izbrisov družb po uradni dolžnosti v tolikšni meri kot do sedaj.
Predlog ZGD-1I širi varovalko v zvezi z nepredlagatelji obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. S predlogom ZGD-1I bo omejitev veljala za osebe, ki so bile v zadnjih 12 mesecih objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov. Varovalka bo veljala tudi za osebe s posrednim ali neposrednim več kot 25-odstotnim deležem v kapitalu kapitalskih družb.
Med pomembnejšimi predlogi predloga zakona ZGD-1I je tudi rešitev, ki določa konstitutivnost vpisa družbenika v sodni register. Družbenik bo lahko izvrševal korporacijske pravice, šele ko bo vpisan v sodni register in ne, kot do sedaj, ko poslovodji dokaže, da je postal imetnik poslovnega deleža.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjujemo, da bodo ukrepi pripomogli k zmanjšanju pojavnosti nepoštenih poslovnih praks pri ustanavljanju, prenašanju poslovnih deležev, poseganju v osnovni gospodarskih družb, pa tudi praks, povezanimi z izstopanjem fizičnih oseb iz lastništva gospodarskih družb in navzkrižnim lastniškim povezovanjem gospodarskih družb.