Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Digitalna agenda EU - zakaj tega pri nas ni?

2404 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

V skladu z EU iniciativo, imenovano "Digitalna agenda", pozivam vlado, da zagotovi dostopnost do širokopasovnega interneta VSEM državljanom, ne glede na to, v katerem delu države živijo (o tem govori "Digitalna agenda"). Sedaj je namreč tako, da se v urbanih naseljih vzpostavljajo povezave po najnovejših tehnologijah, malo izven urbanih naselij pa so prebivalci v veliko primerih še zmeraj na stopnji izpred 10. let. Moj lasten primer: na voljo imam povezavo s hitrostjo največ 30 KB/s, v dejanskem povprečju je pa tam okoli polovice tega. Ko sem na operaterja naslovil vprašanje, kako je s tem, so mi odgovorili le, da nadgradnje za sedaj ni v načrtu. A smo vsi del EU ali le LJ, MB in CE? Mislim, da mora "Digitalno agendo" podpreti in forsirati država kot taka, ne pa da jo to prepuščeno na milost in nemilost operaterjem, saj je jasno, da se v redkeje naseljenih območjih za njih to manj splača kot pa v urbanih območjih. Pravico do širokopasovnega interneta imamo pa prav vsi.

"Digitalna agenda" pravi takole: "Vsi državljani EU naj bi imeli do leta 2013 osnovni širokopasovni dostop do interneta, do leta 2020 pa širokopasovni dostop s hitrostjo 30 megabitov na sekundo (Mbps), od tega pa naj bi bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost 100 Mbps. Navedene ukrepe morajo spremljati tudi enotni regulatorni pristopi in njihovo učinkovito izvajanje. To naj bi močno prispevalo h gospodarski rasti Evropske unije, koristi digitalne dobe pa naj bi uživala celotna družba."

14 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B ba tom 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 11. 2017

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma vam želimo pojasniti nekaj dosedanjih aktivnosti MJU, DID na področju vzpostavitve širokopasovne infrastrukture, ki deloma že omogoča in bo v prihodnje omogočala vsem gospodinjstvom Republike Slovenije ( v nadaljevanju RS) dostop do interneta.

VRS je na 78. redni seji dne 10. 3. 2016 sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 (v nadaljevanju Načrt NGN 2020), ki je strateški načrt Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) za gradnjo širokopasovne infrastrukture, ki bo omogočila visokohitrostni dostop do interneta. Sprejet Načrt NGN 2020 je tudi podlaga in predhodna pogojenost za usmerjanje finančnih sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 (ESRR in EKSRP) in drugih javnih sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov gradnje širokopasovne infrastrukture. VRS je na seji sprejela sklep, da pristojno ministrstvo - MJU izvede testiranje tržnega interesa za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta. MJU je na podlagi sklepa vlade, z namenom določitve belih lis na območju RS, skladno z Načrtom NGN 2020 izvedel dva kroga testiranja tržnega interesa v geografskih segmentih goste in redke poseljenosti. Iz testiranja tržnega interesa so bila izvzeta območja, ki so že prejela sredstva iz naslova ESRR in mestne občine (MO) ter naselja z gostoto poseljenosti večjo od 500 preb./ km2. Na podlagi obeh testiranj tržnega interesa ter na podlagi opravljene analize pridobljenih podatkov o izraženem tržnem interesu zainteresiranih operaterjev-investitorjev je bilo možno sklepati, da obstaja tržni interes tudi na podeželskih območjih. Na podlagi obeh testiranj tržnega interesa in analize obstoječe infrastrukture je bilo 27.285 gospodinjstev, za katera ni bil izražen tržni interes.

V nadaljevanju je bila VRS, na 112. redni seji dne 1. 12. 2016, seznanjena s spiskom območij, ki so bele lise v geografskem segmentu goste poseljenosti, nadaljnjimi aktivnostmi na področju testiranja tržnega interesa v geografskem segmentu redke poseljenosti ter izvajanjem in sofinanciranjem investicij iz Načrt NGN 2020. Na podlagi podatkov o izkazanem tržnem interesu operaterjev-investitorjev v prvem in drugem krogu testiranja tržnega interesa ter opravljeni analizi je MJU v mesecu septembru 2017 podpisalo dogovore o izvedbi tržnega interesa v naslednjih treh letih, od obvestila pristojnemu ministrstvu in agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju AKOS), s šestimi operaterji-investitorji, ki so izrazili tržni interes na 199.315 omrežnih priključnih točkah oz. 212.682 gospodinjstvih.

Po ponovnem pregledu stanja belih lis v oktobru 2017 je bilo ugotovljeno, da je bilo določenim gospodinjstvom na območju belih lis v vmesnem obdobju omogočen širokopasovni dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev hitrosti vsaj 100 Mb/s oz. sta v njihovi bližini že prisotni vsaj dve širokopasovni infrastrukturi, ki omogočata zahtevane storitve. Takšna gospodinjstva na belih lisah so bila izločena iz seznama belih lis. Po izločitvi nekaterih belih lis s seznama je ostalo 21.569 gospodinjstev, za katera ni bil izražen tržni interes. Tem gospodinjstvom bo s pomočjo javnih in zasebnih sredstev v nadaljevanju omogočen širokopasovni dostop.

MJU bo do konca 2017 za doseganje ciljev Načrta NGN 2020 in Evropske Digitalne Agende (v nadaljevanju EDA), na podlagi obeh predhodnih izvedb testiranja tržnega interesa, izvedlo javni razpis GOŠO 3 za sofinanciranje projektov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije, ravno tako bo tudi MKGP na dogovorjenih področjih izvedlo javni razpis za izvedbo gradnje širokopasovne infrastrukture.

Sofinanciranje gradnje širokopasovne infrastrukture predstavlja dovoljeno državno pomoč. V mesecu oktobru je bila potrjena shema državne pomoči. Dodatno bo MJU v letu 2018 izvedlo zaključno testiranje tržnega interesa, na območjih RS, ki so bila izvzeta iz prvih dveh testiranj, to je: tam kjer je gostota poseljenosti večja od 500 preb./km2 ter tam kjer še niso bila za gradnjo širokopasovne infrastrukture namenjena javna sredstva. Na podlagi izraženega tržnega interesa v zadnjem krogu bo MJU v 2018 izvedlo javni razpis GOŠO 4, ki bo zajel vsa gospodinjstva v RS, ki v dosedanjih javnih razpisih še niso bila zajeta.

V okviru omenjenih aktivnosti na MJU, DID skrbimo za uresničevanje zahtev EDA do leta 2020. Hkrati se tudi zavedamo, da RS že od samega začetka pozdravlja strateške cilje Evropske Unije (v nadaljevanju EU) do leta 2025, ki predstavljajo razvoj zelo zmogljive infrastrukture elektronskih komunikacij, to je: giga-bitna povezljivost za vse pomembne socialno-ekonomske deležnike, neprekinjena 5G pokritost za vsa urbana območja in večje kopenske prometne poti ter dostop do povezave ter ne nazadnje 100 Mb/s povezljivost za vsa gospodinjstva, ki zagotavljajo digitalno prihodnost Evrope kot celote.

Evropska Komisija (v nadaljevanju EK) zelo spodbuja brezplačen brezžični dostop do interneta povsod v Evropi za državljane in obiskovalce na javnih mestih, kot so parki, trgi, javne zgradbe, knjižnice, zdravstveni domovi in muzeji. Za dosego ciljev brezplačnega brezžičnega internetnega dostopa je bila predstavljena pobuda EU, kjer Evropska komisija s shemo WiFi4EU spodbuja brezplačen brezžični dostop do interneta. V shemi WiFi4EU bodo lahko sodelovali subjekti javnega sektorja, denimo občine, knjižnice, zdravstveni domovi itd. Shema bo financirala stroške nakupa in namestitve opreme (javne točke za dostop do interneta), medtem ko bodo prejemniki plačali stroške povezljivosti (internetna naročnina) in vzdrževanja opreme za najmanj tri leta. V okviru sheme bodo lahko kandidirali lokalni javni organi, ki bodo želeli vzpostaviti brezžično omrežje Wi-Fi na območjih, kjer še ni podobnega javnega ali zasebnega omrežja ter tisti, ki iščejo finančna sredstva za opremo in njeno namestitev ter lahko svojim občanom več let zagotavljajo brezplačen dostop WiFi. Tudi RS je preko pristojnega ministrstva – MJU aktivno udeležena pri WiFi4EU projektu. V januarju leta 2018 se bodo zainteresirane občine lahko preko spletne prijave na EU nivoju predprijavile na javni razpis WiFi4EU za pridobitev bona (voucherja) za vzpostavitev brezplačne WiFi točke, nato bodo predprijavljene občine v februarju 2018 kandidirale za pridobitev bona po sistemu (kdor prej pride-prej melje).

Naš cilj je preko te pobude vzpostavitev področij, kjer bo možen brezplačni dostop do interneta tudi za prebivalce RS, ki si stroškov interneta ne morejo privoščiti. To velja predvsem za šoloobvezne otroke, ki jim bo s tem omogočena enaka možnost izobraževanja in s tem enakopraven intelektualen razvoj.

RS je s svojimi aktivnostmi tudi v preteklosti skrbela za omogočanje brezplačnega internetnega dostopa za organizacije s področja izobraževanja in raziskovanja. Z namenom izgradnje širokopasovne infrastrukture za potrebe izobraževanja in raziskovanja je bil v letu 2013 izveden projekt vzpostavitve optične povezljivosti za zavode s področja raziskovanja in izobraževanja – IR optika, ki je 70 % šolajočim v RS, na 755 lokacijah, v 64 krajih omogočil brezplačni dostop do interneta. V sodelovanju z Arnesom je bila v okviru tega projekta vzpostavljena optičnih širokopasovna infrastruktura, ki je omogočila brezplačni visokohitrostni internet 30 raziskovalnim zavodom, 60 univerzitetnih organizacijam, 85 srednjim šolam, 200 osnovnim šolam, 145 vrtcem in 120 kulturnim zavodom.

RS je zelo aktivna na področju vzpostavitve širokopasovne infrastrukture za vse državljane RS, hkrati je tudi vključena v vse pobude in aktivnosti strateških ciljev EU. Z vzpostavitvijo ustrezne širokopasovne infrastrukture tako plačljive, kot tudi brezplačne bodo imeli vsi državljani RS enake možnosti za razvoj in izobraževanje, kar je tudi njihova ustavna pravica.

Komentarji