Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukrepanje policije v primeru hrupa

7649 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Ugotavljam, da državni organi, zlasti policija velikokrat ne ukrepa učinkovito zoper povzročitelje, ki hrupno glasbo pogosto predvajajo na način, da moti druge pri njihovem delu ali počitku. Leto dni sem policiji PP Piran prijavljal hrup moteče glasbe v nočnem času iz sosednjega gostinskega lokala, ki se je prenašal v mojo spalnico in mi onemogočal spanje. Policija zoper povzročitelja hrupa ni ukrepala niti enkrat, niti me ni zaslišala. Kot sem kasneje ugotovil so vedno pisali uradne zaznamke, da hrupa ob njihovem prihodu na kraj ni bilo.Vladi predlagam, da podrobneje uredi postopek policistov v primeru prijave hrupa iz zvočnih naprav po 8. čl. ZJRM-1, ki ga brez ustreznega dovoljenja povzročajo poslovni subjekti ali posamezniki. Predlagam, da vlada predpiše, da je policist, ki zadevo obravnava v primeru prijave nedovoljenega hrupa obvezno dolžan zaslišati prijavitelja in morebitne druge oškodovance in zapisati njihovo izjavo. V kolikor policija prejme prijavo zoper konkretnega povzročitelja nedovoljenega hrupa, mora postopek o prekršku obvezno uvesti ne glede na to, da hrupa policist pri prihodu na kraj sam ne zazna (več). Prav tako predlagam, da se predpiše, da je policist dolžan, ko je to mogoče popisati vrsto in tip ter nazivno moč zvočne naprave, za katero obstaja sum, da je kršitelj z njo kršil določbo 8. čl. ZJRM-1. Predlagam tudi, da je policist v primeru suma kršitve 8. čl. ZJRM-1 zvočno napravo dolžan obvezno odvzeti. Naprava se v primeru pravnomočnosti postopka, v katerem je bil kršitelj spoznan za odgovornega prekrška, odvzame v skladu z 25. čl. Zakona o prekrških.

20 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B bojanh1 22 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 26. 5. 2015
ZADNJA SPREMEMBA 16. 5. 2015
KONEC OBRAVNAVE 24. 6. 2015
ODGOVOR 28. 7. 2015

Odgovor

28. 7. 2015

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Pristojnosti policije pri vzdrževanju javnega reda opredeljuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) - (ZJRM-1). V 8. členu so predpisani elementi prekrška "povzročanje hrupa", odgovornost kršitelja (posameznika, samostojnega podjetnika posameznika, pravne osebe in njene odgovorne osebe) ter globe. V 26. členu so še določeni posebni ukrepi za zagotovitev javnega reda in miru, ki omogočajo policistom odrediti tudi začasen izklop dobave elektrike, da se prepreči nadaljevanje prekrška.

V prvem odstavku 51. člena in prvem odstavku 55. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – ZP-1-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US; ZP-1) je že sedaj opredeljena obveznost prekrškovnega organa (v tem primeru Policije), da po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga oškodovanca brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi dejstva in dokaze, po potrebi pa zbere še dodatna obvestila, ki so potrebna za odločitev o prekršku.

V 25. členu ZP-1 so opredeljeni pogoji za odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom. V 123. členu ZP-1 so opredeljeni pogoji za zaseg teh predmetov še pred izdajo sodbe o prekršku. Upoštevati je treba, da se odvzem predmetov kot stranska sankcija lahko izreče/izvrši, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale oziroma v drugih primerih, ki jih določa zakon. Pri tem pa je treba upoštevati konkretno nevarnost v odnosu do varovane vrednote, saj samo abstraktna nevarnost ne zadostuje. Tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.) v III. poglavju natančno določa pooblastila, s katerimi policija izvaja naloge policije in pod kakšnimi pogoji.

Policija sicer zaznava trende upadanja kršitev "povzročanje hrupa", kar na splošno kaže na učinkovitosti in sorazmernost ukrepov policije pri obravnavi kršitev 8. člena ZJRM-1.

Motenje nočnega miru s hrupom (8/1 ZJRM-1) 2011 865, 2012 740, 2013 785 in 2014 622 primerov. Povzročanje hrupa z akustičnimi aparati (8/2 ZJRM-1) 2011 1.563, 2012 1.289, 2013 1.199 in 2014 1.183 primerov.

Predlog, da bi policija izvedla določene procesne ukrepe ob prijavljenih kršitvah hrupa zgolj na podlagi prijave kršitelja (ne da bi tudi sama ugotovila elemente prekrška neposredno ali z zbiranjem obvestil in dokazov na kraju), bi po našem mnenju predstavljalo obravnavo prekrškov v nasprotju z doktrino prekrškovnega prava, kar bi vodilo v nesorazmeren poseg v človekove pravice. V primeru, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka o prekršku pa ZP-1 predlagane ukrepe omogoča in jih v skladu z načelom sorazmernosti predpisuje kot obvezne že sedaj.

Na podlagi navedenega ocenjujemo, da predlogi niso utemeljeni.

Priloge:

Uradni odgovor MNZ

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 16. 5. 2015 | 15:26:28

UKREPANJE POLICIJE V PRIMERU HRUPA (8. čl. ZJRM-1)

Ugotavljam, da državni organi, zlasti policija velikokrat ne ukrepa učinkovito zoper povzročitelje, ki hrupno glasbo pogosto predvajajo na način, da moti druge pri njihovem delu ali počitku. Leto dni sem policiji PP Piran prijavljal hrup moteče glasbe v nočnem času iz sosednjega gostinskega lokala, ki se je prenašal v mojo spalnico in mi onemogočal spanje. Policija zoper povzročitelja hrupa ni ukrepala niti enkrat, niti me ni zaslišala. Kot sem kasneje ugotovil so vedno pisali uradne zaznamke, da hrupa ob njihovem prihodu na kraj ni bilo. Vladi predlagam, da podrobneje uredi postopek policistov v primeru prijave hrupa iz zvočnih naprav po 8. čl. ZJRM-1, ki ga brez ustreznega dovoljenja povzročajo poslovni subjekti ali posamezniki. Predlagam, da vlada predpiše, da je policist, ki zadevo obravnava v primeru prijave nedovoljenega hrupa obvezno dolžan zaslišati prijavitelja in morebitne druge oškodovance in zapisati njihovo izjavo. V kolikor policija prejme prijavo zoper konkretnega povzročitelja nedovoljenega hrupa, mora postopek o prekršku obvezno uvesti ne glede na to, da hrupa policist pri prihodu na kraj sam ne zazna (več). Prav tako predlagam, da se predpiše, da je policist dolžan, ko je to mogoče popisati vrsto in tip ter njeno nazivno moč zvočne naprave za katero obstaja sum, da je kršitelj z njo kršil določbo 8. čl. ZJRM-1. Predlagam tudi, da je policist v primeru suma kršitve 8. čl. ZJRM-1 zvočno napravo dolžan obvezno odvzeti. Naprava se v primeru pravnomočnosti postopka, v katerem je bil kršitelj spoznan za odgovornega prekrška, odvzame v skladu z 25. čl. Zakona o prekrških.