Posojila in pomoč drugim državam

Odziv Ministrstva za finance

Vlada Republike Slovenije pri odobravanju pomoči in posojil Grčiji in drugim državam evroobmočja postopa v skladu z ustavno – pravno ureditvijo, ki velja v Republiki Sloveniji. Pravni red sestavljajo tudi pravila, ki jih je Republika Slovenija prevzela s članstvom v Evropski uniji in prevzemom evra.

Pomoč Grčiji in drugim državam članicam evroobmočja od pričetka dolžniške krize v letu 2010 je bila odobrena v kontekstu usklajenega odziva držav članic evro-območja v kriznih okoliščinah, z namenom zagotavljanja stabilnosti ne samo v državah prejemnicah pomoči, ampak za zagotavljanje stabilnosti evra in vseh držav evro območja.

Republika Slovenija je pomoč odobrila na podlagi zakonov*, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije, ki je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v državi. Državni zbor bi lahko, v kolikor bi ocenil, da so kršene ustavne pravice, razpisal zakonodajni referendum.

Z izjemo Zakona o posojilu Helenski Republiki (Ur.l. RS 5/2010), na podlagi katerega je Slovenija Grčiji doslej posodila 263, 68 milijonov evrov, Slovenija druge pomoči Grčiji in drugim državam v podobnem položaju doslej dejansko ni izplačala, ampak je prevzela jamstvo za poplačilo obveznosti držav prejemnic pomoči iz l. 2010 in l. 2012 ustanovljenih evropskih mehanizmov (EFSF in ESM) v primeru njihove nezmožnosti poplačila.

Člen 3.a Ustave Republike Slovenije določa, da v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju.

Javnomnenjske raziskave kot pravni institut posvetovanja v Ustavi niso predvidene. Poslovnik Vlade RS v 9. členu sicer določa, da se predlogi in mnenja, ki jih strokovna in druga javnost naslavlja na vlado, pristojno ministrstvo ali vladno službo preučijo in po možnosti upoštevajo ob naslednji pripravi predpisa. Javnosti pa se, med drugim, ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti) ter pri pripravi predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Zakon o posojilu Helenski Republiki je bil sprejet po nujnem postopku, saj je šlo za krizne okoliščine v evrskem območju, katerega članica je tudi Slovenija.

*Gre za:

• Zakon o posojilu Helenski Republiki (Ur.l. RS štev. 56/10, 21/12, 30/13)
• Zakon o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evro območju (Ur.l. RS štev. 59/10, 79/11)
• Zakon o ratifikaciji Pogodbe o ustanovitvi, Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Madžarsko, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko (Ur.l. RS štev. 35/12, 21/15)