23. 6. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
Uvodoma pojasnjujemo, da posredovani predlog ni izvedljiv, saj v okviru javne uprave ne obstaja ne pravna podlaga ne institucija, ki bi lahko na predlagani način verodostojno preverjala znanja posameznikov, ki so pridobili znanstveni naziv magistra ali doktorja znanosti. Treba je namreč upoštevati, da mora posameznik v okviru študija opraviti določene študijske obveznosti, ki so predpisane v okviru študijskih programov za pridobitev znanstvenih nazivov, preverjanje znanja in preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev naziva magister ali doktor znanosti pa je v pristojnosti ustrezne univerzitetne ali visokošolske institucije.
V okviru postopkov zaposlovanja pa je treba upoštevati, da morajo izbrani kandidati izpolnjevati formalne pogoje (izobrazba, delovne izkušnje, morebitni strokovni izpiti), v izbirnih postopkih pa bodoči delodajalec preverja še njihovo strokovno usposabljenost, pri čemer mora kandidat za zaposlitev na uradniških delovnih mestih v državnih organih in v občinah treba izkazati najboljšo strokovno usposobljenost za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega kandidira. V zvezi s tem opozarjamo še, da na primer Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10) v 23. členu določa, da mora pred odločitvijo o izbiri strokovno najbolj primernega kandidata predstojnik oziroma vodja kadrovskega poslovanja preveriti verodostojnost javnih listin ter listin o opravljenih izpitih, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta. V primeru, da se verodostojnosti listin ne da preveriti, da kandidat pisno izjavo, da so ta verodostojna. Na ta način se prepreči, da bi kandidat predložil ponarejeno listino. Prav tako pojasnjujemo, da se za javne uslužbence v času opravljanja dela v javnem sektorju v skladu z zakonom ocenjuje njihova delovna uspešnost, pri čemer je uspešnost oziroma neuspešnost opravljanja dela lahko povezana z napredovanjem oziroma s spremembo ali izgubo zaposlitve.
Za funkcionarje predpisi praviloma ne določajo pogojev glede izobrazbe, saj gre pri izvolitvi na funkcijo za uveljavljanje pasivne in aktivne volilne pravice. Delo izvoljenih funkcionarjev ocenjujejo volilci, glede določenih funkcionarjev izvršilne veje oblasti (predsednik vlade, ministri) pa prav tako obstajajo mehanizmi, na podlagi katerih je možno preverjati oziroma spremljati uspešnost njihovega dela (poslanska vprašanja, interpelacija).