Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Deponirana generalna pooblastila

5805 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Pozdravljeni,

na sodišče lahko podjetja deponirajo generalna pooblastila za svoje zaposlene pravnike, tako da se zaposlenim ob prihodu na sodišče ni potrebno ukvarjati s pooblastili.

Vendar pa je deponiranje pooblastil precej zapleteno in nekonsistentno.

Določena okrožna sodišča (kot mi je znano Okrožno sodišče v Ljubljani in v Krškem) deponirajo pooblastila tudi na svoja okrajna sodišča in v tem okrožju vodijo skupno številko za posameznega pravnika.

Nekatera okrožna sodišča pa tega sistema ne vodijo, tako da je potrebno za npr. Okrožno sodišče v Novem mestu in vsa okrajna sodišča, ki spadajo v omenjeno okrožje zaprositi vsako sodišče posebej za deponiranje generalniga pooblastila.

Predlagam, da se vodi skupno evidenco generalnih pooblsatil na enem mestu, nabolje na Vrhovnem sodišču. S tem bi skrajšali postopek deponiranja pooblastil in imeli enotno evidenco, preko katere bi sodniki dostopali in preverjali generalna pooblastila.

 

12 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S savko 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 1. 2020

Odziv Ministrstva za pravosodje

Za posredovanje informacij, kakšne so možnosti za vzpostavitev skupne evidence generalnih pooblastil, smo zaprosili Vrhovno sodišče RS, ki nam je z dopisom, št. Su 1480/2015 z dne 13. 1. 2020 podalo pojasnilo, da so navedeno tematiko v preteklosti že obravnavali. V dopisu navajajo, da so načini in postopki, s katerimi sodišča deponirajo generalna pooblastila in vodijo evidenco deponiranih generalnih pooblastil, prepuščeni sodiščem in so različni. Vrhovno sodišče se strinja, da je načeloma smiselno urediti centralno evidenco generalnih pooblastil, vendar pri tem opozarjajo, da je treba zagotoviti tudi kvaliteto podatkov v takšni evidenci in s tem zanesljivost evidence. V praksi se namreč kot izredno problematično kažejo preklici generalnih pooblastil. Pooblastitelji generalnih pooblastil redno ne preklicujejo, v določenih primerih se celo na poziv sodišča, ki na podlagi novo deponiranega generalnega pooblastila ugotovi, da določeni pooblaščenec na primer ni več zaposlen pri pooblastitelju, ne odzovejo. Vrhovno sodišče zaključno še navaja, da navedena problematika ni implementirana, glede na druge prioritetne naloge pa tudi ne morejo oceniti, kdaj bi lahko pristopili k reševanju.

Upoštevajoč okoliščino, da predlog zadeva implementacijo v okviru izvedbenih aktivnosti s področja poslovanja sodstva, do česar se je Vrhovno sodišče RS v svojem odzivu tudi opredelilo, štejemo, da bo naslovna tematika lahko po zaključku drugih prioritetnih nalog, kot zgoraj navedeno,  deležna ponovne obravnave.

Komentarji