Študentsko delo
<style type="text/css"></style>
Pozdravljeni!
Institut oz. oblika študentskega dela je problem. Pa poglejmo bližje.
Kdo dobi in kdo izgubi s študentskim delom kakršnega poznamo. In ali je sploh ga smiselno ohranjati v dosedanji obliki ali bi ga bilo bolje odpraviti in poenotiti in relavitizirati z pogodbeno zaposlitvijo, ne glede ali za določen oz. nedoločen čas, skratka z redno zaposlitvijo.
Sam se zavzemam za odpravo študentskega dela v dosedanji obliki. Zakaj?
Je pa prva stvar, ki bi jo morala država predhodno storiti, zmanjšati davčna bremena za redno zaposlene. Popolnoma ukiniti davek na plače in še ostale nekatere dajatve. Pa tudi spremeniti (postopoma za mlajše generacije) pokojninski sistem, kar sodi že v drugo temo.
Poglejmo s stališča študenta. Študentu med študentskim delom ne teče delovna doba – delati bo moral do 65. leta starosti. Delodajalec ne plačuje prispevkov za pokojnino in ne plačuje ostalih zavarovanj – manjša njegova pokojnina in prikrajšana državna blagajna. Študent tako nima ne kredibilnih referenc za nadaljnje delo. Študent nima plačanega dopusta, nima regresa za letni dopust in nima niti bolniške. Nima nadur, nima praznikov itd. Težje pride do kredita. Kar se tiče njegovih pravic je popolnoma v podrejenem položaju. Glede na našteta dejstva in zaradi davčne ugodnosti je poceni delovna sila, ki se jo zaradi nezaščitenosti še dodatno lahko izkorišča. Torej je zaradi same cene človek z diplomo oz. brez nje in brez študentskega statusa v neenakopravnem položaju glede možnosti zaposlitve. Se pravi, da je študent tudi sam sebi nelojalna konkurenca v prihodnosti. Absolvent ali pa diplomant lahko povsem enako učinkovito opravljata določeno delo, z razliko, da je absolvent poceni, diplomant pa ne, zatorej dobi delo absolvent ne pa diplomant. Absolventa pa brez kakršnih koli ovir po opravljeni diplomi lahko zamenjajo z novim absolventom. Če sedaj študent preseže prag letnega zaslužka iz svojega neto zaslužka plača visoko ceno dohodnine. Zaradi študentskega dela starši niso upravičeni do otroških dodatkov. Razumem državo, ki želi čim hitrejše napredovanje študentov in dokončanje študija. Zato postavlja omejitve glede zaslužkov študentskega dela. Ampak nekateri delajo, da si izboljšajo slab standard, nekateri delajo pa zato, da sploh lahko študirajo. To ni poceni. Če se redno zaposlijo so pa kaznovani z izgubo študentskega statusa, ki prinaša določene ugodnosti. Torej bi bilo najbolj smiselno ukiniti študentsko delo, kot ga poznamo. Bojazen, da potem študenti ne bodo mogli več delati je odveč. Delovna mesta bodo prosta ravno tako kot sedaj in ravno tako bodo delodajalci morali dobiti delovno silo, ki bo opravljala taista dela kot sedaj. Zatorej je pomembno da država drastično zmanjša davčna bremena, ki že na splošno spodbuja delo na črno. Tudi sedaj v primeru izgube študentskega statusa, kjer ni možnosti zaposlitve na študentsko napotnico.
Potrebno bi bilo uvesti enoten sistem. Ukiniti študentske servise, ki fino zaslužijo na ramenih študentov in ukiniti zavode za zaposlovanje ter te zavode za zaposlovanje preoblikovati v moderne službe, ki bi ponujale celotno ponudbo in vse usluge, ki so sedaj ločene med študentske servise in zavode. Poenotiti študentsko delo z redno zaposlitvijo, ki bi bila osvobojena davčnih bremen. In ta novi način dela, ki bi postal splošna oblika za vsa dela podobnega značaja, relavitizirati z redno zaposlitvijo. Se pravi. Sorazmerno z opravljenim delom, delodajalec plačuje prispevke. Sorazmerno z opravljenim delom se šteje delovna doba. Če dela dva dni v tednu po štiri ure, je pač opravil le petino delovne dobe enega leta. Sorazmerno z delom je upravičen do letnega dopusta, letnega regresa in bolniške. Bil bi glede dohodnine enakopravno in v sorazmerju obravnavan na redno zaposlenega. Zanj bi v sorazmerju veljala enaka določila glede pravic in dolžnosti kar se tiče zaposlitve. Hkrati pa kljub vsemu postaviti nekakšne omejitve tovrstni zaposlitvi, da ne bi bilo možnosti zlorab. Da se delodajlci ne bi v prevelikem obsegu potem odločali za zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom, ki ga pa ureditev tako pozna že sedaj. Študent tako ne bi bil nelojalna konkurenca samemu sebi oz. drugim na trgu dela. Cena bi bila podobna oz. enaka. Država bi pobrala več prispevkov. Delo na črno se ne bi povečalo. Študentje bi lažje prišli do kreditov. Imeli bi uradna potrdila o delu za bodoče delodajalce. Nešteto prednosti za katere so sedaj prikrajšani. Mogoče bi izgubili samo to svobodo, ki jo sedaj študentsko delo prinaša. Ker brez pravic nimajo praktično nobenih obveznosti. Če jutri ne želi delati, lahko enostavno tudi pač ne pride.