Predlagam, da se del neobdelane zemlje porabi kot parcela, ki bi jo otroci na robu preživetja, kakor tudi njihovi starši, porabili za pridelavo hrane za preživetje. Upam da bo kandidatov čimmanj, in zemlje za uporabo dovolj. Hvala.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Eden izmed ciljev kmetijske politike v Republiki Sloveniji je stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe.
Za povečanje lokalne oskrbe s prehranskimi proizvodi se veliko vlaga v projekte izobraževanja in usposabljanja kmetov in ostalih pridelovalcev, v raziskave na področju kmetijstva ter nove tehnologije, v organiziranost pridelovalcev ter ne nazadnje v ozaveščenost potrošnikov. Številni projekti so bili sofinancirani v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 in tudi v novem programskem obdobju 2014-2020 so predvidena sredstva za ukrepe zviševanja stopnje samooskrbe.
Prav tako je dan velik poudarek varovanju kmetijskih proizvodnih potencialov, ki se v zadnjih letih zaskrbljujoče zmanjšujejo na račun spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljiva, po drugi strani pa se vse večji delež kmetijskih površin uporablja tudi za neprehranske namene. Statistični podatki kažejo, da so se od leta 1991 do leta 2011 kmetijska zemljišča v uporabi zmanjšala za 103.080 ha, površina njiv in vrtov pa za 26.373 ha.
Kot neobdelano kmetijsko zemljišče se štejejo površine, ki so npr. rigolane in pripravljene za zasaditev novih trajnih nasadov, površine, ki se začasno ne uporabljajo zaradi gradnje infrastrukture (gradnje plinovoda ipd.), površine, ki so posledica krčitve gozda in še na njih ni bila vzpostavljena kmetijska raba ali pa površine, ki so neobdelane zaradi socialnih oziroma drugih razlogov. Po evidenci dejanske rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji je bilo v letu 2013 neobdelanih 1,5 % vseh kmetijskih zemljišč.
Samooskrba lokalne skupnosti, ki jo lahko omogoči urbano vrtnarjenje, postaja čedalje bolj razvita dejavnost v urbanih središčih. Lokalne skupnosti pomagajo občanom, ki si želijo pridelati lastno hrano, z zagotovitvijo zemljišč za vrtove. Prebivalci v urbanih naseljih tako dobijo možnost, da se preko predavanj, izobraževanj in raznih delavnic povežejo v organizirano skupino vrtičkarjev. Primer izjemno dobre prakse so urbani vrtovi v Mariboru, kjer so vrtičkarji ustanovili društvo »Skupnostni urbani eko vrt Maribor«, saj jim je občina zagotovila hektar zemljišča v mestni četrti Radvanje, da so lahko uredili svoje vrtove.
Načrtovanje površin, namenjenih dejavnostim vrtičkarstva, ureja zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja. V skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi, se v občinskem prostorskem načrtu lahko med drugim določijo tudi površine za vrtičkarstvo, ki so namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti (oznaka ZV – površine za vrtičkarstvo; ena izmed podrobnih namenskih rab stavbnih zemljišč). Takšen način urejanja dejavnosti vrtičkarstva občinam omogoča, da ta območja podrobneje uredijo (načrtovanje poti, parkirišč, lop za orodje, urbano opremo itd.) ter za območja predpišejo podrobnejše izvedbene pogoje. Omenimo naj, da za ta zemljišča določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – UPB2, 58/12; v nadaljevanju: ZKZ) za prodajo in zakup ne veljajo.
Določbe ZKZ za prodajo in zakupu kmetijskih zemljišč veljajo za zemljišča, ki so v prostorskem aktu občine določena kot območja kmetijskih zemljišč, torej z namensko rabo »kmetijska zemljišča«. Za ta zemljišča tudi velja, da jih je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin (4. člen ZKZ). Lastnik, zakupnik in drug uporabniki kmetijskih zemljišč mora obdelovati kmetijska zemljišča kot dober gospodar ter preprečevati njihovo zaraščanje (7. člen ZKZ). Nadzor nad izvajanjem 4. in 7. člena ZKZ je v pristojnosti kmetijske inšpekcije.
Iz navedenega izhaja, da ZKZ ne prepoveduje uporabe kmetijskih zemljišč za namene vrtnarjenja, določa pa, da je treba kmetijska zemljišča obdelovati kot dober gospodar, preprečevati njihovo zaraščanje ter jih uporabljati v skladu z njihovim namenom (4. in 7. člen ZKZ). Urejanje vrtičkov na stavbnih zemljiščih pa je v pristojnosti občin.
dolžnost države, da te nahrani?!? mogoče otroke, zase se pa naj vsak odrasli in dela zmožen sam pobriga. torej predlagaš, da se uzakoni življenje na tujih plečih? nek kmet naj dela od jutra do večera, nekdo drug bo pa preprosto le jedel ??. kdor ne dela, pač ne bo jedel. to je osnovni zakon družbe.
Morda je malo nerodno formulirano, ampak kaj pa je "država", če ne mi vsi in naš skupni denar? Mi, civilizirana človeška skupnost, skrbimo drug za drugega, ne samo za svojo korist in svoj interes, ker - paradoksalno - družba, kjer veliko ljudi razmišlja tako kot ti, postaja vedno manj civilizirana. Videli smo že, kam v skrajni fazi pripelje neobčutljivost za potrebe drugih.
Denarja je pa dovolj.
PROTI
Predlog je zanimiv, toda dolznost drzave je, da zagotovi hrano vsem drzavljanom, ne pa, da jim da zemljo in, naj se sami znajdemo, kot v srednjem veku, saj placujemo previsoke davke in poloznice!!!!
Predlog bi raje naslovila: za starše, z otroki. Sedaj izpade kot, da si naj otroci pridelujejo hrano...
Mislim, da je po Sloveniji precej zapuscenih stanovanj in kmetij ali vsaj his z vrtom, ki bi jih lahko dali v brezplacni najem socialno ogrozenim. Namesto da Javni sklad kupuje stanovanja po absurdnih cenah in tako resuje gradbince in ustvarja geto kot si Celovski dvori. Namesto tega bi lahko po bistveno nizjih cenah odkupili te hise/stanovanja po drzavi, ki imajo tudi nekaj zemlje, jih po potrebi malo uredili, da bi bila dostojna za zivljenje (in s tem podprli rast zaposlovanja v gradbenistvu). Sicer pa vas predlog podpiram.