Reorganizacija javnih zavodov, agencij in direktoratov RS

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ugotavljamo, da se predlog nanaša na organizacijske spremembe v javnem sektorju, zato v nadaljevanju najprej pojasnjujemo veljavno ureditev. V delovno področje Ministrstva za javno upravo sodi sistemsko urejanje javnih zavodov in javnih agencij ter urejanje izhodišč za notranjo organiziranost državne uprave. V zvezi s tem pojasnjujemo:

• v skladu s 1. členom Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 5/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00,36/00, 127/06) se zavodi ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička, v skladu s 3. členom zakona pa se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi,
• v skladu z 2. členom Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, 51/04, 33/11) se javna agencija ustanovi za opravljanje regulatornih, razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika, za ustanovitev posamezne javne agencije mora imeti ustanovitelj podlago v posebnem zakonu,
• v skladu z 18. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02, 110/02, 56/03, 61/04, 123/04, 93/05, 113/05 - upb4, 89/07, 126/07, 48/09, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14) se v ministrstvu imenuje generalni direktor, ki vodi upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva, to je direktorat kot notranjo organizacijsko enoto ministrstva.

Predlog torej posega v organiziranost javnega sektorja, ki jo je možno spreminjati s spremembo predpisov z različnih delovnih področij. Glede na to, da ima vsaka statusna oblika oziroma organizacijska enota določene naloge in pristojnosti, je treba najprej ugotoviti, ali je opravljanje navedenih nalog še potrebno, ali jih je možno prenesti na drugo statusno obliko oziroma organizacijsko enoto oziroma ali je mogoče zagotoviti opravljanje nalog na drugačen način.

Kot je ministrstvo pojasnilo že enem od prejšnjih odgovorov, je bilo tako na ministrstvu kot tudi v okviru vlade ugotovljeno, da so v javnem sektorju in pri izvajanju nalog države in javnih služb potrebne določene spremembe, zato so aktivnosti usmerjene v pripravo strateških dokumentov in analiz, ki bodo s podatki in ustreznimi kazalniki podlaga za pripravo sistemskih in organizacijskih sprememb. Tako je Vlada Republike Slovenije že sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020, ki pomeni krovni strateški dokument vlade na področju razvoja javne uprave v naslednjih šestih letih. V okviru nadaljnjih aktivnosti bodo pripravljen dvoletni akcijski načrti, ki bodo vsebovali konkretne dejavnosti in projekte za doseganje zastavljenih strateških horizontalnih ciljev, ki so usmerjeni v kakovost in učinkovitost, transparentnost in odgovornost javne uprave.

Temeljna aktivnost, povezana s predlogom glede reorganizacije, pa je izvedba funkcijske analiza javnega sektorja, katere namen je pregled in prikaz organizacijske strukture javnega sektorja z nalogami in pristojnostmi, identifikacija določenih anomalij (podvajanje nalog, kadrovska in organizacijska struktura, način izvajanja nalog) in oblikovanje predlogov ukrepov za racionalizacijo in optimizacijo javnega sektorja.

Pri pripravi predlogov sistemskih sprememb v javnem sektorju pa bodo upoštevane tudi ugotovitve in priporočila Računskega sodišča, navedene v revizijskem poročilu glede učinkovitosti ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov. Ugotovitve v navedenem poročilu namreč med ostalim opozarjajo na številčnost in neracionalnost delovanja teh subjektov, v zvezi s čimer Računsko sodišče priporoča preveritev upravičenosti obstoja posameznih javnih agencij in javnih skladov oziroma primernost njihovih pravnoorganizacijskih oblik ter preveritev smiselnosti ustanavljanja novih oblik ali preoblikovanja obstoječih organizacijskih oblik v status javne agencije ali javnega sklada.

Ocenjujemo, da bo realizacija navedenih aktivnosti, predvsem pa rezultati funkcijske analize, omogočili na podatkih in analizah temelječe odločitve glede organizacijskih sprememb in s tem vplivala tudi na število različnih subjektov in organizacijskih oblik v javnem sektorju.