Preusmeritev tovornega prometa na železnico in obnova avtocest
Menim, da bi vlada morala razmišljati v smeri, da se po avtocestah odpravi tovorni promet in se preusmeri na železnice, kakor je to pred leti storila Švica. Na cestah in avtocestah bi bilo manj zastojev, slabo narejenih popravkov in razpadanja cest okoli hiš. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so tovornjaki velik problem. Še posebaj pri prehitevanju, ko nastane dolga kolona za njimi. S tem bi finančno pridobile železnice in tudi vlada, saj za nadaljna popravila cestišč ne bi bilo potrebno vložiti toliko davkoplačevalskih sredstev. Predlagam tudi, da se avtocesta obnavlja po "sektorjih". Torej če je en del avtoceste uničen, namesto da se "flika", bi se moral PONOČI narediti nov odsek ceste. Nemci in Američani že dolga leta delajo tako, pa imajo avtoceste več kot fantastične. Pa tudi veliko del se izvaja ponoči, iz razloga, da ne bi ovirali prometa.
V ta namen so pred leti (ponovno) zgradili železniško progo od M.Sobote do madžarske meje. V Švici so že takrat prepovedali tranzit tovornjakov žez državo.
Koliko in kakšnih posodobitev bi bilo ŽG, znajo strokovnjaki. V luki KP lahko (na/raz)kladajo zabojnike naravnost (iz/na) vlake. Večja frekvenca gibanja vlakov bi onemogočala zmrzal -žled.
Kontejnerski promet že sedaj poteka večinoma po železnici, tovornjaki s kontejnerji vozijo praviloma zgolj od železniške postaje do končne destinacije.
Med kontejnerskim in klasičnim tovornim prometom (torej tovornjaki) je ogromna razlika. Večja frekvenca gibanja vlakov pa pri nas ni možna brez posodobitev omrežja. Ne pozabite, govorimo o nekaj tisoč tovornjakih dnevno.
Kako pa bi to potekalo?
Kot prvo, nimamo dovolj vagonov, da bi na njih spravili ves tranzitni promet.
Kot drugo bi morali uvesti dodatne linije, že sedaj pa se vlaki čakajo na postajah, ker nimamo dvotirne železnice.
Kot tretje, je to precej zamudno (natovarjanje, iztovarjanje šleperjev), hitrosti naših vlakov tudi niso ravno visoke.
Da ne govorim o težavah z elektrifikacijo proge po žledolomu.
Torej ni pogojev za tak tranzit.
@ DavidS:
Postali smo romunsko/bolgarski koridor. Ce bi se cestnine vrnile v obnovo in siritev avtocest, bi se morda celo strinjal.
Tako pa nam ostanejo razdrapane ceste, guzva in onesnazenje.
Zato podpiram ideejo - na zeleznice ves neslovenski tranzit.
Ce romunom to ni vsec, se lahko zapeljejo cez madzarsko.
Še eden, ki mu ni jasno, da so to vse različni žepi istega oblačila.
Recimo, da država denar od cestnin porabi nekje drugje (recimo za socialo).
Če bi te cestnine porabila za ceste, potem bi bilo za socialo na voljo manj denarja....kar pomeni ali manj socialnih transferjev, ali pa bi dvignili nek drug davek, da bi pobrali razliko.
Razlikovanje med slovenskimi in romunskimi kamioni pa je itak v nasprotju z zakonodajo EU.
Sicer pa....cestnine (tako vinjete, kot cestnine za tovorna vozila) na AC pobira DARS, in jih porabi za svoje delovanje - odplačevanje kreditov in vzdrževanje AC. Morda ste malo pomešali cestnine na avtocestah s tistim, kar plačate ob registraciji vozila.
Iz naslova tranzitnega prometa ima Slovenija poleg obrabe cest tudi kar lepe prihodke od cestnine. Če jim prepovemo vožnjo po cestah, se bodo pač odpeljali okrog nas.
Problem pri železnicah je ta, da to vzame ogromno časa, pri špediciji pa dobesedno velja pravilo "čas je denar". Kako torej motivirati špediterja, da izgublja čas s čakanjem na vlak, nakladanjem in razkladanjem z vlaka, če pa celo državo prevozi v štirih urah?
Poleg tega bi preusmeritev znatnega dela cestnega prometa na železnico pomeni kolaps železniškega sistema....tam namreč ni toliko rezerv v kapacitetah, da bi lahko vsak dan prepeljali še tisoč ali več kamionov. Tudi nimamo zadostnega števila ustreznih vlakovnih kompozicij, in bi nabava le-teh pomenila kar lepo investicijo.
Skratka, zadeva se lepo sliši, v praksi pa je zelo težko uresničljiva. Glavna ovira po mojem mnenju je rentabilnost...
Kar se tiče popravljanja avtocest po sektorjih pa....razlika med dvema flikama in obnovo 3km odseka je ogromna. Ne vem, če si to ravno lahko privoščimo....
Glavna ovira je omejeno človeško razmišljanje, ki ne ukrepa tam, kjer je ukrepati smiselno, temveč rajši negoduje in išče izgovore ter prepreke, namesto, da bi začel utirati pot. Ljudje smo pač tako zelo samopomembni, da mislimo, da vse vemo in posledično lahko vidimo same prepreke in vzroke zato, da nismo aktivni v smeri potrebe pozabljajoč, da tam kjer je volja, se ponavadi odpre pot. Pretirano ziheraštvo in stiskaštvo lahko povzroča nazadovanje, med tem, ko ima večina "večjih" v EU že zdavnaj hitre vlake oz. hitre železnice.
"FAST trains in Europe ended 2014 with a flourish. In December Eurostar, which connects London, Paris and Brussels, started selling tickets for a new, year-round service to the Mediterranean, starting this May. Poland introduced its first high-speed service, between Warsaw and Krakow; Serbia signed an agreement with China to build a fast line from Belgrade to Budapest; and Turkey inaugurated a line from Istanbul to Konya, having opened one between Istanbul and Ankara in July."
www.economist.com/news/business/21638109&
Očitno bo moral priti tujec, ki bo izkoristil priložnost in zgradil hitre železnice v ali vsaj preko slovenije; seveda pod pogojem, da nam bo morda celo kdaj uspelo dogovoriti se o tem, ali naj bodo v privatni tuji lasti, ali pa naj ostanejo pod okriljem slovenskih železnic, ki se vsaj izgleda tako, ne znajo prijavljati na razpise in v mednarodna sodelovanja, da bi slovenski železniški promet glede na "ugodno" tranzitno lego že zdavnaj posodobili, razširili.
ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/studies/doc/2010_high_speed_rail_en.pdf
www.johomaps.com/eu/europehighspeed.html
lp
Vaša rešitev vseh navedenih težav je torej preprosta - porabimo 10 ali 20 milijard EUR za gradnjo omrežja hitrih železniških prog.
Pozdravljeni DavidS
Po moje? Z rešitvami naj se ukvarjajo kompetetni. Rešitve očitno so, sicer v mnogih državah EU ne bi gradili hitrih železnic.
Morda (ugibam) je potreben dogovor lokalnih držav, da se preko vključenih držav (vključno s slovenijo) gradi hitro železnico, v kar bi prispevale vse vključene države in eu sklad za razvoj z namenom zmanjšanja tovornega prometa na cestah in povečanja civilnega prometa na železnicah; ohranjanja okolja in zmanjšanja izpustov, hitrejšega pretoka blaga itn.
lp
Tudi če zgradimo hitre železniške proge, prevoz kamionov po železnici ni ravno rentabilen. Namesto, da prevažamo samo tovor, se prevaža poleg tovora še kamion in šofer.
Preusmeritev na železnice je smiselna le v primeru, da se tovor naloži na vagon, in potem z vagona...kot je to v primeru kontejnerskega transporta.
Nihče ni govoril o prevozu kamionov po cestah, temveč o prevozu blaga in ljudi.
lp
Govorite o hitrh železniških progah. Za domači promet jih ne potrebujemo. Za tranzit pa bi moral tovor že priti do nas po železnici, ker prekladanje nima smisla.
Romunskega špediterja namreč naša vlada ne bo prepričala, da namesto kamiona uporabi vlak.
Slovenija ima neposreden vpliv le na prevoze znotraj našega ozemlja. In v okviru tega lahko glede tranzitnega prometa naredimo le to, da kamion naložimo na vlak in ga prepeljemo na drugo stran države.
Glede na včerajšnje javno izraženo mnenje (srečanje poslovnih voditeljev JV Evrope Summit 100) jih potrebujemo. Menda predvsem zaradi tega, ker naj bi bila Slovenija lahko strateško uspešna v turizmu in proizvodnji hrane oz. poljedelstvu; slednje bi izvažali po hitrih železnicah v ostale države EU, prvo pa bi omogočalo lažji pretok turistov. Na srečanju so menili tudi to, da bi hitro železnico od Münchna preko Ljubljane do Istanbula lahko zgradili v cca. 5 letih.
www.vecer.com/clanek/201506016119861
"Medtem si gospodarstveniki želijo tudi sodelovanja z izvršnimi oblastmi in ne samo s predsedniki, ki so redni gostje Summitov 100. "Naš naslednji korak so vlade, predsedniki vlad in ministri za posamezna področja, kjer moramo začeti graditi konkretne regionalne področne panožne vizije in strategije ter jih začeti uresničevati na popolnoma konkretnih primerih, kot sta Pametna mesta Jugovzhodne Evrope v transportu in projekt hitre železnice od Münchna do Istanbula, ki bo povezal in integriral regijo," je poudaril Seljak. Prepričan je, da lahko skupaj naredijo bistveno več kot vsak posamezno in da lahko zmanjšajo manjše notranje napetosti, ki se zdaj pojavljajo na jugu regije, da ne bo prišlo do nadaljnjega zaostrovanja."
lp