3-mesečni odpovedni rok javnih uslužbencev
ZDR-1 torej navaja, da je maksimalen odpovedni rok s strani delavca 60 dni, vendar pa to naj ne bi držalo za tiste javne uslužbence, ki so zaposleni v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti ter zaposlenih v pravosodnih organih. Za te zaposlene naj bi veljal namreč Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007, 65/2008-ZJU-D, v nadaljevanju ZJU), ki v 3. odstavku 41. člena navaja, da »V okviru skupnih izhodišč za sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti vlada ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določi trajanje odpovednega roka za posamezna delovna mesta, kadar pogodbo o zaposlitvi redno odpoveduje javni uslužbenec, vendar tako določen odpovedni rok ne sme biti daljši kot tri mesece. Določba glede odpovednega roka velja tudi za javne uslužbence v pravosodnih organih.«
Javni uslužbenci, ki so zaposlenih v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih, ki imajo v pogodbi določen 3-mesečni odpovedni rok s strani delavca so obravnavani neenakopravno v primerjavi z ostalimi zaposlenih v javni upravi ter tistimi, ki so zaposleni v gospodarstvu, saj za njih velja maksimalen odpovedni rok s strani delavca 2 meseca.
Problem nastane ob želji po zamenjavi zaposlitve, saj je javni uslužbenec (zaposlen v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih) ob prijavi na prosto delovno mesto popolnoma nekonkurenčen v primerjavi z ostalimi kandidati glede dolžine odpovednega roka. Zaradi te neenakosti v dolžini odpovednega roka, je možnost za pridobitev nove zaposlitve zelo zmanjšana, saj delodajalci, predvsem v zasebnem sektorju, želijo delavca čim prej. Poleg tega pa to tudi ni v skladu z željo po zmanjševanju števila zaposlenih v javni upravi (v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih), saj sam delodajalec z daljšim odpovednim rokom ravno zmanjšuje možnost za zamenjavo službe in s tem tudi zmanjšanja števila zaposlenih.
Torej, moj predlog je, da se spremeni veljavni Zakon o javnih uslužbencih tako, da bi za vse javne uslužbence (tudi za zaposlene v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih) veljal največ 2-mesečni odpovedni rok s strani delavca.
Pa kak 3 mesečni rok, odpovedni rok bi moral bit 2 tedna, npr. pri pogodbi za določen čas, maksimalno pa 1 mesec, v preizkusnem času 1 meseca pa nebi rabilo biti odpovednega roka. Na celotnem trgu dela.
Rok odpovedi se lahko po dogovoru tudi skrajša. Sicer so pa tudi v gospodarstvu daljši odpovedni roki, v odvisnosti od zahtevnosti in individualnih pogodb. 6 mesecev je v gospodarstvu dokaj običajen rok za zahtevnejša delovna mesta.
Zato se mi zdi sprememba brez veze. Za kakšno bolj specializirano delovno mesto je težko dobiti zamenjavo (ker ima lahko tudi ta odpovedni rok) in jo potem še uvesti v delo, tako da je lahko že 3 mesece zelo malo časa, sploh če odhajajoči vzame še zajeten dopust. Če odhajajočega ne rabiš prav zelo, lahko ta odide že v parih dneh.
Po novem v ZDR-ju piše da je najvišji možen odpovedni rok s strani delavca 2 meseca. Torej, tudi če imaš v pogodbi napisan daljši odpovedni rok se (kolikor je meni znano) upošteva 2 mesečni odpovedni rok. Torej, kot navajate je v gospodarstvu dokaj običajen odpoveni rok 6 mesecev. Možno je da je v pogodbi napisan 6 mesečni odpovedni rok, če je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo novega ZDR-ja, vendar to še ne pomeni, da ta rok dejansko velja. Kot sem že omenil upošteva se kot je meni znano odpovedni rok, ki ga določa zakon in ta dovoljuje maksimalen odpovedni rok 2 meseca.
Podpiram, da slišim argumentacijo s strani države, če so 3. meseci res potrebni, da se lahko najde nov kader na takih delovnih mestih.