Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Obvezen videoposnetek prometnega prekrška in snemanje postopka

4504 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Predlagam, da se z zakonom določi, da se prometni prekršek obvezno dokazuje s posnetkom kamere. Tehnične možnosti obstajajo, v vseh razvitejših državah policija uporablja snemanje postopkov. Vsako policijsko vozilo naj bo opremljeno s kamero. Cena kamere za beleženje dogajanja pred in v vozilu je velikostnega razreda 100 EUR. S tem bi se povečala varnost udeležencev postopkov in tudi varnost organov pri izvajanju postopkov. To je že praksa razvitih držav in prav bi bilo, da sledimo razvitim državam tudi v tem, ne samo na deklaratorni ravni glede človekovih pravic.

Sedanja praksa, ko za obsodbo kršitelja v prekrškovnih zadevah zadostuje izjava ene uradne osebe po skoraj dveh letih je absurdna in ne zagotavlja pravic, ki jih omogoča razvoj tehnike. Sam sem imel izkušnjo z obtožbo, da sem telefoniral med vožnjo, kljub temu, da sem predložil izpis mobilnega operaterja, ki je dokazoval, da telefon ni bil v uporabi, da pa se je nahajal na tisti lokaciji, je sodnica za prekrške verjela izjavi policistke, da sem telefoniral. Čeprav v zaslišanju policistka ni vedela povedati niti barve telefona, niti tega, v kateri roki n.aj bi ga držal, niti tega, kako je lahko kaj takega videla v bleščanju sonca skozi dve zatemnjeni stekli v nasproti vozeče vozilo, je bila zahteva za sodno varstvo neuspešna. Ko sem v zaslišanju pred sodnico za prekrške vprašal policistko, če je mogoče tudi slišala vsebino domnevnega pogovora, sem bil opozorjen, da sem žaljiv.

Od drugih voznikov sem izvedel podobne zgodbe, da za izpolnjevanje norme policisti delijo kazni, ki se jim ne da izogniti, ker izjavi uradne osebe sodišče verjame, pa naj bo še tako absurdna. Sam sem namesto 60 EUR, če bi priznal nekaj, česar nisem storil, na koncu plačal 120 EUR kazni (namesto polovično 60) in še150 EUR sodne takse, ker sem verjel, da bo sodišče v dvomu zaradi nepopolnih in nasprotujočih si dokazov razsodilo v korist obdolženca.

Razmišljal sem o namestitvi t.i. dashcam s snemanjem ceste in voznika, vendar sem to misel opustil, ko sem slišal pripoved voznika, ki je s tako kamero z vgrajenim GPS dokazoval svoje pravilno ravnanje, pa niti tega nista niti prekrškovni organ, niti sodišče, upoštevala kot dokaz, verodostojnejši od pavšalne izjave uradne osebe, da je videla prekršek.

Predlagam, da se v zakonu o pravilih in varnosti v cestnem prometu določi, da so organi dolžni uporabiti tehnična sredstva, torej snemanje, za izvedbo postopkov zaradi dokazovanja ter da se v primeru, ko imajo taka sredstva na voljo, pa jih ne uporabijo, zakonsko domneva, da imata v takih primerih izjavi organa in udeleženca enako težo.

29 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR J Jose 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 5. 2015

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Navedeno področje ureja Zakon o prekrških, ki v 57. členu določa, da lahko policist prekršek ugotovi preko:

  • osebne zaznave (sam neposredno z svojimi čutili ugotovi prekršek ali z zaznavanjem (branjem) kot tudi miselnim procesom (seštevanje)) ali
  • ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (merilniki hitrosti, indikatorji, merilniki alkohola, različni programi za pregled delovanja tahografa, različne tehtnice za tehtanje motornih vozil) in
  • na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen.

Za dokazovanje prekrškov kot so prekoračitve hitrosti, alkoholiziranost, obremenjenost vozila itd, kjer policisti z osebno zaznavo ne morejo točno dokazati določene vrednosti, se za dokazovanje in obstoj prekrška že sedaj uporabljajo ustrezna tehnična sredstva in naprave. Za ostale prekrške pa je zakonski pravni standard osebna zaznava policista in se ne potrebuje posnetka prekrška. Poudariti je potrebno, da morajo policisti že na kraju prekrška zbrati vsa relevantna dejstva in dokaze, ki kažejo na to, da je kršitelj storil očitani prekršek. Če policist teh dejstev na kraju ne more zbrati, mora zbrati dodatna obvestila in dokaze. Če tudi po tem ne more ugotoviti odločilnih dejstev, storilcu prekrška ne more očitati. Ko lahko policist z »gotovostjo« potrdi, da je oseba storila prekršek in je v skladu z določili ZP-1 podana odgovornost zanj, šele takrat policist izvede postopek o prekršku po določilih hitrega postopka ali po določilih rednega sodnega postopka (51. člen ZP-1). Na podlagi »dvoma ali verjetnosti«, da je bil prekršek storjen, policist kršitelju ne sme izreči sankcije.

Pravna varnost domnevnih storilcev prekrškov je že sedaj zagotovljena preko zahteve za sodno varstvo, ki jo najprej preizkusi prekrškovni organ na podlagi 62 in 63. člena ZP-1, v nadaljevanju pa še sodišče. V primeru, da se pojavi dvom o storitvi prekrška se vedno odloči v korist kršitelju.

Opisana praksa je povsem primerljiva s tujo prakso, kjer ima ugotovitev policista bistveno višjo dokazno vrednost. Poznani so primeri francoske, italijanske, angleške in švicarske policije, kjer ne potrebujejo posebnih tehničnih načinov dokumentiranja, če prekršek neposredno zazna policist (tudi za varnostno razdaljo, ugotavljanja uporabe mobitela in varnostnega pasu iz oddaljenih nadvozov). Dejansko pa imajo tuje policije na voljo več tehničnih sredstev kot slovenska policija. Opremljanje vseh patrulj in policistov s tehničnimi sredstvi za dokumentiranje prekrškov tudi ni realno, saj pomeni velik finančni zalogaj. Poleg tega je tako težko opremiti vse policiste, ki delo opravljajo na kolesu ali peš, ki pa osebno zaznajo veliko kršitev in bi bili v tem primeru skoraj izločeni iz ugotavljanja prekrškov, kar je nesprejemljivo. Zato menimo, da je obstoječa ureditev optimalna, bomo pa v skladu z zmožnostmi v prihodnje poskušali pridobiti čim več tehničnih sredstev za ugotavljanje hujših prekrškov, kar je tudi načrtovano v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa v letih 2013 do 2022.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 7. 3. 2015 | 08:01:22

Obvezno dokazovanje s posnetki v zadevah prometnih prekrškov

Predlagam, da se z zakonom določi, da se prometni prekršek obvezno dokazuje s posnetkom kamere. Tehnične možnosti obstajajo, v vseh razvitejših državah policija uporablja snemanje postopkov. Sedanja praksa, ko zadostuje izjava ene uradne osebe po skoraj dveh letih, za obsodilno sodbo v zadevah prekrškov je absurdna. Sam sem imel izkušnjo z obtožbo, da sem telefoniral med vožnjo, kljub temu, da sem predložil izpis mobilnega operaterja, ki je dokazoval, da telefon ni bil v uporabi, da pa se je nahajal na tisti lokaciji, je sodnica za prekrške verjela izjavi policistke, da sem telefoniral. Čeprav v zaslišanju policistka ni vedela povedati niti barve telefona, niti tega, v kateri roki n.aj bi ga držal, niti tega, kako je lahko kaj takega videla v bleščanju sonca skozi dve zatemnjeni stekli v nasproti vozeče vozilo, je bila zahteva za sodno varstvo neuspešna. Ko sem v zaslišanju pred sodnico za prekrške vprašal policistko, če je mogoče tudi slišala vsebino domnevnega pogovora, sem bil opozorjen, da sem žaljiv.

Od drugih voznikov sem izvedel podobne zgodbe, da za izpolnjevanje norme leni policisti delijo kazni, ki se jim ne da izogniti, ker izjavi uradne osebe sodišče verjame, pa naj bo še tako absurdna. Sam sem namesto 60 EUR, če bi priznal nekaj, česar nisem storil, na koncu plačal 120+150 EUR sodne takse, ker sem verjel, da bo sodišče v dvomu razsodilo v korist obdolženca.

Razmišljal sem o namestitvi t.i. dashcam s snemanjem ceste in voznika, vendar sem to misel opustil, ko sem slišal pripoved voznika, ki je s tako kamero z vgrajenim GPS dokazoval svoje pravilno ravnanje, pa niti tega ni organ ocenil kot dokaz, verodostojnejši od izjave uradne osebe.

Komentarji