5. 5. 2015
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Ravnanje z odpadki je urejeno v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) in podzakonskih predpisih.
V skladu z ZVO-1 se mora pravna ali fizična oseba, ki zbira odpadke, vpisati v evidenco oseb, ki imajo pooblastila ali potrdila za opravljanje dejavnosti varstva okolja. To je tudi zahteva Direktive 2008/98/ES o odpadkih, ki določa, da države članice zagotovijo, da pristojni organ vodi register ustanov ali podjetij, ki poklicno zbirajo odpadke. Vpis v evidenco zbiralcev in pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, da se vpiše v to evidenco, podrobneje določa Uredba o odpadkih (Ur.l. RS, št. 103/11).
V tej uredbi so določene tudi obveznosti izvirnih povzročiteljev odpadkov glede zagotavljanja njihove obdelave, in sicer mora izvirni povzročitelj odpadkov zagotoviti obdelavo odpadkov tako, da jih obdela sam, odda ali prepusti zbiralcu ali odda izvajalcu obdelave. Kadar je za posamezno vrsto odpadkov s posebnim predpisom določena obvezna oddaja ali prepuščanje teh odpadkov zbiralcu, jih lahko izvirni povzročitelj odda ali prepusti samo temu zbiralcu – to velja tudi za komunalne odpadke.
Pravila ravnanja s komunalnimi odpadki so določena z zakonom in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisih. Komunalni odpadek je opredeljen v ZVO-1 kot odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. Vrste komunalnih odpadkov so določene v Klasifikacijskem seznamu odpadkov iz Priloge 4 iz Uredbe o odpadkih, in sicer kot ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek (podskupina 15 01) ter vsi odpadki iz skupine 20 – komunalni odpadki (mešani komunalni odpadki ter ločeno zbrane frakcije). Med temi odpadki sta tudi odpadni papir in karton (20 01 01).
Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) določa, da se gospodarske javne službe delijo na obvezne in neobvezne, ter, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami obvezna, razen če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. Gospodarske javne službe varstva okolja se določijo z zakonom s področja varstva okolja.
Na podlagi tega ZVO-1 določa, da so zbiranje, obdelava in odlaganje določenih vrst komunalnih odpadkov obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. ZVO-1 ne določa nobenih izjem glede obvezne uporabe teh javnih služb, daje pa vladi pristojnost, da predpiše vrste dejavnosti, vrste komunalnih odpadkov in vrste nalog, ki se izvajajo v okviru omenjenih javnih služb. Na podlagi tega so v veljavnih predpisih o odpadkih že določene nekatere izjeme glede zbiranja komunalnih odpadkov, predvsem z namenom olajšati odločitev za ločeno zbiranje posameznih frakcij, zlasti takrat, ko mora Slovenija izpolnjevati z zakonodajo EU določene okoljske cilje ali pa iz razlogov varstva okolja in zdravja ljudi, in sicer:
- izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev imajo možnost, da vračajo določene odpadke distributerju (maloprodaja) ali neposredno zbiralcu teh odpadkov ali pa jih prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (odpadna embalaža, odpadne prenosne baterije in akumulatorji, OEEO, odpadna zdravila, odpadna mineralna in sintetična olja),
- izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz dejavnosti lahko odpadno embalažo oddajajo izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ali neposredno družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ali vračajo distributerju,
- izvirni povzročitelji odpadnih jedilnih olj in masti iz gostinstva morajo te odpadke oddajati zbiralcu odpadnih jedilnih olj in jih ne smejo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,
- izvirni povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo te odpadke oddajati zbiralcu kuhinjskih odpadkov in jih ne smejo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,
- izvirni povzročitelji iz dejavnosti, pri katerih nastaja zeleni vrtni odpad, morajo njegovo obdelavo zagotavljati v skladu s predpisom, ki ureja odpadke in jih ne smejo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
Ne glede na to, da se navedeni odpadki ne zbirajo izključno v okviru javne službe, pa to ne pomeni, da izvirni povzročitelji lahko z njimi prosto razpolagajo, ampak jih morajo oddati v nadaljnje ravnanje tako, kot je to določeno v predpisih o odpadkih.
Zaenkrat predpisi o odpadkih ne določajo nobene izjeme glede obvezne uporabe javne službe zbiranja komunalnih odpadkov za odpadni papir in karton (20 01 01). Ker je že nekaj časa zaznan problem zbiranja teh odpadkov izven javne službe, se je problematika skušala rešiti v predlogu Uredbe o komunalnih odpadkih iz leta 2012, ki pa ga vlada, prav zaradi nesoglasja o tej vsebini med deležniki v okviru javne obravnave, še ni obravnavala. Do spremembe predpisov o odpadkih, ki bi omogočala zbiranje odpadnega papirja, ki je komunalni odpadek, izven javne službe, se ti odpadki lahko zbirajo le v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. V kolikor bi do takšne spremembe prišlo, pa bi pravna ali fizična oseba, ki bi želela zbirati te odpadke, morala izpolnjevati predpisane pogoje, da bi se vpisala v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu z ZVO-1 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o odpadkih.
Na podlagi vsega zapisanega torej izpostavljamo, da mora odpadni papir, ki je komunalni odpadek, izvirni povzročitelj obvezno prepustiti izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, zato v skladu z veljavno zakonodajo za zbiranje teh odpadkov od izvirnih povzročiteljev, razen v okviru izvajanja javne službe, sploh ni mogoče pridobiti potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. V kolikor bi vlada sprejela predpis, s katerim bi bila za odpadni papir, ki je komunalni odpadek, dovoljena izjema na način, kot to že velja za zgoraj navedene komunalne odpadke, pa prostovoljno gasilsko društvo vseeno ne bi moglo zbirati teh odpadkov, dokler ne bi izpolnjevalo predpisanih pogojev za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov. Vpis v to evidenco pa je pogoj za to, da lahko pravna ali fizična oseba sploh zbira odpadke v okviru opravljanja svoje dejavnosti.