Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Stop nasilju v družini - predlogi skupine žensk, ki so bile žrtve nasilja

7950 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

Seznam sprememb, ki so po naše nujno potrebne: Predlog je sicer pisan v moškem spolu, vendar je mišljen in namenjen za oba spola enako. SODSTVO: - Skrben izbor sodnikov s področja ločitve, nasilja v družini, stikov, preživnin in delitve premoženja. - Delovanje izključno v korist otrok. - Obvezno ciljno izobraževanje sodnikov o nasilju, alkoholizmu, drugih vrstah odvisnosti in osebnostnih motenj, ter o psihologiji otrok v posameznih starostnih obdobjih, pred nastopom dela. - Obvezni 14 dnevni praktikum v varnih hišah in kriznih centrih pred nastopom sodniškega dela. - Sodnikov položaj bi moral biti bolj avtoritativen, kar pomeni, da ne bi smel dopuščati neprimernega vedenja v sodni dvorani, žalitev, diskreditiranje in dodatno psihično nasilje in manipulacijo nad žrtvijo, ko se celo krvnik in žrtev zamenjata v svojih vlogah. - Sprotno, hitrejše reševanje vlog na vseh področjih, rok za reševanje zadev 5 mesecev. V kolikor se zadeva zavleče po krivdi sodnika, se le tega sankcionira z denarno kaznijo, ob večkratnih kršitvah pa z izgubo delovnega mesta. Sodni postopki ne smejo trajati leta in leta. - Strog stalen nadzor nad delom sodišča in zavedanje odgovornosti in posledic svojega dela. - Prioritetna obravnava primerov z vsebino nasilja, prve se rešijo kazenske zadeve. - 24 urno dežurstvo sodnikov, reševanje akutnih problemov v sodelovanju s policijo in CSD. Konkreten pristop k vsakemu primeru individualno, tudi z osebno presojo sodnika. - Učinkovitejši sistem izterjave neplačanih preživnin z večjo represijo na dolžnike (prikrivanje dohodkov z namenom davčne utaje, učinkovitejši nadzor nad delom na črno) - Če stike ne izvaja, drugi starš nima pravice do davčne olajšave. - Izdelava okvirne lestvice višine preživnine glede na plačilne razrede, glede na vrednost skupnega premoženja in glede na otrokovo starost. Višina preživnine je določena takoj ob ločitvi družine. - Ukinitev 48 urne prepovedi približevanja, prepoved mora biti doživljenska- trajna. - Strožja obravnava nasilja, manj tolerance, ne zmanjševati resnosti nasilja in ga ne zanikati - za prepoved približevanja je dovolj že grožnja na življenje. Dovolj je že en sam napad. - Ob kaznivih dejanjih nasilja v družini, ogrožanja varnosti, groženj, neplačevanja preživnine... vse pogojne kazni morajo vključevati varstveni nadzor. - Upoštevanje otrokove želje- večji poudarek na projektu glas otroka, kot tisto najsvetejše in najpomembnejše. Skrbna izbira oseb za zagovorništvo z ustrezno izobrazbo in sposobnostjo empatije. - Otrok se ne zaslišuje, ne na sodišču, ne na CSD, ne na policiji, niti se jih ne vabi na obravnave vse do polnoletnosti. Dodatne informacije se pridobijo in upoštevajo od pediatrov, vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih delavcev, psihologov na šoli,... - Starš pri katerem otrok ne živi in ima z otrokom dogovorjene stike, je po zakonu dolžan priti po otroka, vzorno skrbeti zanj, ustvariti zanj prijetno življenjsko okolje, se družiti in biti vzgojitelj v korist otroka . V nasprotnem primeru je kaznovan in tudi stiki se, ob hudih kršitvah, prekinejo. Neizvajanje stikov se smatra kot zanemarjanje otroka s strani drugega starša in je kaznivo na pregon skrbnika. - V kolikor se na stikih dogaja nasilje in otrok več noče na stike, se ti ukinejo. - Strožje kazni in poostreni kriteriji sojenja nasilnežu ( dovolj so indici, dokazani znaki nasilja ). Kako je ravnal po odhodu žrtve - vključiti to v presojanje. V primeru telesnih poškodb sledi zaporna kazen brez dodatnih vprašanj in pojasnil. - Pravica pritožbe nad sodbo v primeru nasilja, žrtvi ne sme biti odvzeta, tudi v primeru, da se tožilec strinja, da nasilja ni bilo. - V kazenskem postopku sodeluje le eden državni tožilec. - Stiki otroka z nasilnežem se ne izvajajo, dokler le ta ne opravi obvezne terapije pri psihiatru, terapije pri družinskem psihoterapevtu, morebitnega zdravljenja odvisnosti, prisostvuje predavanjem o nenasilni komunikaciji, predavanjem o posledicah nasilja,…ko vsi sodelujoči dajo pozitivno mnenje, takrat so možni stiki pod nadzorom in glede na mnenje strokovnjakov tudi redni stiki. Če se pojavijo kakršni- koli problemi, se stiki trajno prekinejo, brez možnosti ponovne vzpostavitve. - Zakon: skrbnik mora dati otroka na stik, drugi starš pa ne rabi hoditi na stike je potrebno spremeniti. - Žrtvi nasilja bi moral nasilnež plačati vse postopke: od ločitve do delitve premoženja, prav tako plačila izvedencev, ki so obvezno, avtomatično angažirani ob težjem primeru. - Nasilnež lahko proti žrtvi sproži največ tri sodne procese. S to omejitvijo mu je onemogočeno ekonomsko nasilje in še dodatno podaljšano psihično nasilje. - Izreku prepovedi približevanja sledi izrek o prisilni izselitvi v roku treh dni. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje. V kolikor ne upošteva izreka, je dodatno finančno kaznovan. V tem času se žrtev nahaja v varni hiši. - Stiki otroka z nerezidenčnim staršem niso otrokova dolžnost, temveč pravica. Pri tem je treba zasledovati korist otrok. - Do pravnomočnosti sodbe delitve premoženja, ki sledi v predpisanem roku, nima nasilnež nobene pravice do odškodnine uporabnine skupnega premoženja; za vsako poškodovanje skupne lastnine kazensko odgovarja.

POLICIJA: - Izobraževanja na področju psihologije nasilnežev in nasilja, ter posledic za žrtve; večja pooblastila. - Večja pooblastila in takojšnja ukrepanja že ob pojavu groženj; predvsem z besedami: UBIL TE BOM! Ob posredovanju dežurnega sodnika izrek tudi zaporne kazni, ne samo prepoved približevanja. Uporaba katerega koli orožja, na katerikoli način, se smatra kot težko kaznivo dejanje. - Zaposlitev psihologa, ki se ukvarja z nasilneži in ga zadrži v zaporu dokler obstaja nevarnost, da bo prekršil prepoved približevanja žrtvi. V zaporu nasilnež dela. - Takojšen izrek trajne prepovedi približevanja. - Policist pokliče na CSD dežurno socialno delavko/v krizni center za psihično pomoč na licu mesta. - Takojšnje ukrepanje ob majhnih nagajanjih bivšega partnerja po razvezi, kršitvi JRM , v primeru da eden ostane v skupni lastnini in ta še ni razdeljena avtomatsko nastane prepoved obremenitve in odtujitve. Visoke denarne kazni ob kršitvah in razveljavljena prodaja/prepis skupne lastnine. - Večja doslednost pri delu, ne glede na to kdo je nasilnež in kdo ga pozna. Brez tolerance. - Redno in dokumentirano izvajanje kontrol ( kontaktiranje/obisk žrtve) v času prepovedi približevanja in ukrepanje v primeru kršitev. - Nuditi žrtvam vso potrebno zaščito, tudi ko obstaja zgolj sum za nasilje v družini. - Vsakokratna dosledna obravnava tudi takrat, ko žrtev kliče na PP že n-tič. Ko več ne kliče- uradno nasilja ni. - Policisti morajo biti sposobni prepoznati neupravičenost prijav nasilnežev, v smislu maščevalnih ukrepov bivši partnerki in skritega nadzora. - Tesnejše in učinkovitejše sodelovanje s CSD in sodiščem. - Policistovi zapiski/poročilo in ostali dokazi se priložijo v sodni spis.

CSD: - Kriterij za zaposlovanje na operativnem delu CSD (varuhi) je zelo visok: ustrezna izobrazba psihološke smeri, testiranje usposobljenosti, sposobnosti empatije in primernosti za tovrstno delo tudi glede osebnih življenjskih izkušenj, prioriteto imajo osebe, ki so tudi same doživele nasilje in se mu uprle. - Varuhi so podaljšana roka sodišča in policije, ter nudijo terapevtsko pomoč in so dodeljeni žrtvi ob samem pojavu nasilja. Jo spremljajo in usmerjajo, ter skrbijo za to, da žrtve čim prej zaživijo normalno življenje brez novih čustvenih ran in dobijo vso potrebno pomoč in informacije, če žrtev ni v varni hiši/kriznem centru. - Varuhi v varnih hišah opravljajo 24 urno dežurstvo, tako po telefonu, kot fizična prisotnost ob žrtvi na terenu. - Funkcioniranje varne hiše kot mini podjetja, ideja za podjetništvo ( možnost zaposlitve žrtve)- pridobitev ekonomske samostojnosti žrtve, samooskrba varne hiše-finančna neodvisnost od države. - Sodelovanje varuhov s policijo, s sodiščem, s šolo, z vrtci, z zavodom za zaposlovanje, z delodajalcem, izvedenci, pravniki, nevladnimi organizacijami… - V primeru izreka prepovedi približevanja, policija žrtve nemudoma nastani v varni hiši, kjer ostanejo en teden , dokler se nasilnež ne odseli iz skupnega stanovanja- 3 dni, oz. ostanejo dlje po presoji varuha. - Po izselitvi iz varne hiše je varuh v rednem stiku z žrtvijo in jo spremlja več let zapored glede na potrebe, lahko tudi vse do polnoletnosti otrok. - Varuh lahko zaključi in po potrebi ponovno vzpostavi nadzor nad varnostjo žrtve, če obstaja grožnja, oz. sum nasilja ali pa so razmere v zvezi s stiki neprimerne. - Varuh opravlja tudi (ob evidentiranem nasilju/alkoholizmu v družini) večkraten nenapovedan nadzor nad stiki in izvajanju le teh, skozi celotno obdobje do polnoletnosti otrok. - Varuh s svojo doslednostjo in monitoringom spremlja žrtev. - Varuh zapiše svoje izvedensko mnenje, saj je tisti, ki najbolje pozna razmere. - Varuh je ključen pri ponovni vzpostavitvi stikov otrok z nasilnežem, po pozitivno opravljenih obveznostih in nalogah. - Na enem mestu žrtev pridobi vse informacije o možnostih finančne, psihične in druge pomoči.

SODNI IZVEDENCI:

- Omejitev višine izvedenine na znesek 500 eur; pričanje izvedenca na sodišču plača le tisti, ki ga je zahteval. Rok do oddaje mnenja je maksimalno dva meseca. - Omejitev dolžine zapisa na 2 strani A4 formata, ki zajema bistvo; navede tudi, kar se njemu zdi pomembno, ne le strogo odgovori na sodnikova vprašanja. Jasno napišejo potrebno diagnozo (osebnostna motnja/alkoholizem,...). - Izdelava novega koncepta in sodobnih tehnik prepoznavanja osebnosti nasilneža brez uporabe že davno zastarelih tehnik. - Minimalno tri osebne obravnave z vsako stranko.

NEVLADNE ORGANIZACIJE: - Povezava z varuhi. - Večja finančna podpora nevladnim organizacijam. - Nevladne organizacije so tiste, ki izvajajo obvezni terapevtski program za vse nasilneže. - Na državni ravni ugotoviti, če imamo dovolj varnih hiš.

VZGOJNO VARSTVENI IN VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVODI: - Ustrezno izobraževanje psihologov in pedagogov za področje nasilja v družini. - Vključitev v sistem pomoči žrtvam nasilja- povezava z varuhi. - Nudenje celostne psihične pomoči, pomoči pri učenju. - Dodajanje učne vsebine o nasilju pri predmetih Etika v OŠ in Sociologija in Psihologija v SŠ, več življenjskih vsebin UČENJE ŽIVLJENJA, manj učenja na pamet, dodajanje in poudarjanje pojmov vrednot, strpnosti, enakosti, enakopravnosti. - Več dela na preventivi nasilja; otroke že od malega učiti, da se ne obrnemo stran ob nasilju ampak pomagamo oz. opozorimo na nasilje starejše. - Brezkompromisno ustavljanje nasilja s strožjimi ukrepi in sankcijami. - Poglobljena obravnava mladih, ki kažejo znake nasilja; pomoč, izobraževanje ter ukrepanje celotnega razreda.

ODVETNIKI:

- Odvetniki sami in sodniki morajo prijaviti neetične ter nestrokovne odvetnike Odvetniški zbornici, ki ustrezno ukrepa.

26 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S STOP NASILJU 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Priloge:


Odgovor


4. 5. 2015

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Najprej želimo posebej poudariti, da ima MDDSZ v okviru programa dela za letošnje leto med drugim tudi pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS št. 16/2008), zato smo vseh pobud in predlogov veseli ter jih bomo z veseljem proučili v okviru širše medresorske delovne skupine oblikovane prav za pripravo zakona.

V pristojnosti MDDSZ je organizacija centrov za socialno delo, ki igrajo osrednjo vlogo pri vodenju in usmerjanju postopkov obravnave nasilja v družini in po obstoječem zakonu predstavljajo nosilca primera. Prav zato med vsemi organi in organizacijami zakon posebej opredeljuje le vlogo centrov za socialno delo, ki delo na področju nasilja tudi koordinirajo.

Vloga nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini, je prav tako kot velja za ostale organe, velikega pomena pri pomoči ne le žrtvam temveč tudi povzročiteljem. Že vrsto let nevladne organizacije smiselno dopolnjujejo aktivnosti za zmanjševanje pojava nasilja, izvajajo številke kakovostne programe ter širijo mrežo pomoči z vidika zagotavljanja boljše dostopnosti za vse, ki so tovrstne pomoči potrebni. Zaradi zavedanja njihove pomembne vloge tukajšnje ministrstvo v okviru javnih razpisov za dopolnilne programe socialnega varstva namenja izdatna sredstva za izvajanje programov nevladnih organizacij.

Predlogi, ki jih je v zvezi z delovanjem materinskih domov in varnih hiš dala skupina žensk, bomo preučili v okviru prej omenjene širše medresorske delovne skupine, v kateri sodelujejo tudi predstavnice nevladnih organizacij s področja obravnave nasilja, in jih smiselno vključili v pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o preprečevanju nasilja v družini.

Odziv Ministrstva za pravosodje

Uvodoma najprej poudarjamo, da je nabor predlogov izredno širok in raznolik. Nekateri predlogi so tudi zelo ozki in omejujoči oziroma se navezujejo na konkretno situacijo, ki ne more biti povod za sistemske spremembe, ponekod tudi več zakonov. Ministrstvo za pravosodje zatorej v nadaljevanju odgovarja v smiselnih sklopih. Ugotavljamo tudi, da so za določena vprašanja pristojna druga ministrstva ali pa gre za avtonomno ravnanje sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, v katera že iz razlogov ustavno-pravne ureditve ministrstvo ne more posegati. Ob tem še pripominjamo, da so nekateri predlogi, npr. omejitev pravice do pravnega sredstva ali kategorično zavračanje zaslišanja otroka v nasprotju z ustavnimi pravicami oziroma v neskladju z mednarodnimi konvencijami. Prav tako želimo izpostaviti, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ustanavlja medresorsko delovno skupino za pripravo novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki bo nedvomno obravnavala tudi predloge za spremembe zakonodaje v zvezi s problematiko nasilja, ki jih je podala skupina žensk, ki so bile žrtev nasilja. V delovni skupini bodo sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za pravosodje, ki bo to priložnost izkoristilo tudi za predložitev predlogov, ki smo jih v povezavi z ureditvijo obravnavanega področja prejeli s strani sodišč in tako zaobjeli kar največ perečih vprašanj.

Glede predlogov sprememb v kazenskem zakoniku v zvezi s kaznivim dejanjem grožnje pojasnjujemo, da je v postopku medresorskega usklajevanja predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), ki med drugim spreminja in dopolnjuje kaznivo dejanje grožnje (135. člen Kazenskega zakonika; v nadaljevanju: KZ-1). Predlagani sta dve novosti v zvezi s predmetnim kaznivim dejanjem, in sicer:

  • pregon na zasebno tožbo se nadomešča s pregonom na predlog oškodovanca (predlagana je ureditev, ki je veljala pred uveljavitvijo novele KZ-1B);
  • dodaja se nova izvršitvena oblika kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1: zalezovanje z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja.

Glede predlogov o izobraževanju delavcev v pravosodju pojasnjujemo, da je za strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih pristojen Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljevanju: CIP), ki je bil ustanovljen 2006 na podlagi 74.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju:ZS).

Zakon določa naslednje naloge CIP: izvajanje izobraževanja sodniških pripravnikov; organizacija in skrb za izvedbo pravniških državnih izpitov; organizacija in skrb za izvedbo drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju; organizacija in skrb za izvedbo različnih oblik stalnega izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega osebja; izvajanje obveznih strokovnih usposabljanj predsednikov in direktorjev sodišč; izdajanje strokovne publikacije. Za strokovno pomoč pri izvedbi nalog CIP-a se oblikuje strokovni svet po ključu, določenem v tretjem odstavku 74.a člena ZS.

Delo CIP temelji na letnem načrtu, ki se oblikuje predvsem na podlagi normativnih zahtev obveznih usposabljanj ter pobud, predlogov in želj zaposlenih v pravosodju. Pri oblikovanju vsakoletnega programa izobraževanja se upoštevajo zakonodajne novosti, novosti v evropskem pravu in v evropski ter domači sodni praksi. Prav tako se daje velik pomen usposabljanju t.i. mehkih veščin, potrebnih za delo v razpravni dvorani in zunaj nje. Tako oblikovan predlog letnega načrta obravnava in da mnenje o njem še strokovni svet, nato ga v končni obliki sprejme in s podpisom potrdi minister za pravosodje.

Seznam izobraževanj se objavi na spletni strani ministrstva pod razdelkom »CIP«. Iz objavljenega seznama ter na podlagi letnih poročil je razvidno, da je tematika z elementi nasilja večkrat izpostavljena in obravnavana na različnih ravneh. Prav tako je iz letnih poročil razvidno, da je interes na tem področju še vedno velik, kot tudi, da obstaja razumevanje, da je treba k reševanju problema pristopiti na več ravneh. Dober pokazatelj so razni posveti, namenjeni vsem akterjem v postopkih z elementi nasilja, skupni posveti sodnikov in delavcev na centrih za socialno delo ter predlogi o usposabljanju t.i. mehkih veščin. Na podlagi navedenega zaključujemo, da bodo raznovrstna usposabljanja na problematiko z elementi nasilja potekala še v prihodnje, in kar je še pomembneje, dejstvo, da interes zanje ne pojenja, kaže na določeno stopnjo zavedanja delavcev v pravosodju o pomembnosti zadevne problematike za družbo. Seveda pa so nadaljnje aktivnosti in pobude o sodelovanju tudi iz ne-pravosodnega sektorja koristne in dobrodošle. Glede predlogov v zvezi s sodnimi izvedenci pojasnjujemo, da imajo sodni izvedenci na podlagi prvega odstavka 90. člena ZS pravico do nagrade za svoje izvedensko delo in pravico do povrnitve stroškov, ki jih imajo v zvezi z izvedenskim delom. Tarifa za vrednotenje izvedenskega dela je opredeljena v Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, prav tako pa je natančneje opredeljena tudi povrnitev njihovih stroškov. Tarifa in povračilo stroškov so enotno urejeni za vse vrste izvedenskega in cenilskega dela, zato bi kakršnokoli prilagajanje teh vrednosti vplivalo na izvedence in cenilce na vseh strokovnih področjih. Treba se je zavedati, da nižanje višine izvedenine lahko posledično pripelje do nižje kvalitete opravljenih storitev oziroma povzroči, da najboljši strokovnjaki ne bodo več zainteresirani za opravljanje izvedenskega dela za namene sodnih postopkov. ZS v 96. členu tudi določa, da sredstva za plačilo stroškov in povračilo stroškov sodnih izvedencev zagotavlja država v predračunu sodišča, če tako določa zakon, ki mora tudi opredeliti, v katerih primerih in katera stranka ali drug udeleženec v postopku je dolžan povrniti sredstva, ki so izplačana na ta način. Povračilo stroškov postopka, med katere spadajo tudi stroški, povezani z izvajanjem dokaza z izvedencem, natančneje urejajo posamezni procesni zakoni. Socialno šibkim strankam, ki plačila teh stroškov ne bi zmogle plačati, pa je na voljo institut brezplačne pravne pomoči.

Rok za oddajo izvedenskega mnenja v skladu s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih določi sodišče in je tako odvisen od posameznega konkretnega primera (obseg spisa, zahtevnosti izvedenskega dela itd.). Pravilnik tudi določa, da ta rok praviloma ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 60 dni. S tem je maksimalni rok za izvedensko mnenje načeloma že določen, vendar so še vedno možni tudi daljši roki, ki jih mora v vsakem konkretnem primeru določiti sodišče. Nedopustno bi bilo, da se v določenih zapletenih in obsežnih primerih z zakonom oziroma podzakonskim aktom določi relativno kratek rok, ki ne bi dopuščal, da se izdela kvalitetno izvedensko mnenje, na podlagi katerega bo sodišče lahko izdalo pravilno sodno odločbo.

Podobno velja tudi za omejitve zapisa izvedenskega mnenja oziroma izvida na določeno število strani, katerih količina v določenih primerih morda ne bi dopuščala dovolj natančne opredelitve, ki je potrebna za odločitev v konkretnem primeru. Izvedenska mnenja so lahko stvar presoje oziroma se jih lahko izpodbija, zato mora mnenje oziroma izvid vsebovati tudi natančno utemeljitev, na podlagi katere je izvedenec prišel do podanih zaključkov. V praksi izvedenci v večini primerov tudi izdelajo izvid na način, da povzamejo bistvene ugotovitve oziroma odgovorijo na vprašanja sodišča, kasneje pa tudi podrobneje pojasnijo, kako so prišli do konkretnih zaključkov. Ministrstvo za pravosodje bo vsekakor dodatno proučilo, ali bi bilo smiselno izvedencem predpisati določeno splošno obliko, v kateri naj izdelajo svoje izvide, tako da bi le-ti bili preglednejši, jasnejši in bolj razumljivi za stranke in sodišča.

Država oziroma sodstvo ne more določati oziroma predpisati kakršnihkoli načinov, tehnik ali metod, ki bi jih izvedenci morali uporabljati pri izdelavi svojega mnenja. Na vsakem posameznem področju gre za pravila in metode stroke, v katera se sodišče ne more in ne sme spuščati. Enako velja za število osebnih obravnav s stranko. Tudi tukaj gre za metodo strokovnega dela, za katero lahko zgolj izvedenec oz. stroka oceni, ali je ustrezna ali ne in najverjetneje se tudi razlikuje pri vsakem posameznem konkretnem primeru, kar pomeni, da je v določenih primerih verjetno zadostna ena osebna obravnava s stranko, v drugih jih je potrebnih več.

Glede predlogov v zvezi z odvetniki pojasnjujemo, da je z namenom zagotavljanja vestnega, poštenega in skrbnega ravnanja odvetnikov v Zakonu o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv) vključeno obsežno poglavje o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških pripravnikov in odvetniških kandidatov (VII. poglavje ZOdv), kjer so natančno določene naloge disciplinskih organov, ki v disciplinskih postopkih odločajo o kršitvah dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. V disciplinskih postopkih proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni. Kdorkoli, ki meni da je odvetnik pri svojem delu kršil svoje dolžnosti, se lahko obrne na disciplinskega tožilca, ki deluje pri Odvetniški zbornici Slovenije. Ta pa zoper odvetnika lahko zahteva uvedbo disciplinskega postopka v konkretnem primeru.

Poleg disciplinske odgovornosti so odvetniki podvrženi etičnemu ravnanju, ki je skladno s Kodeksom odvetniške poklicne etike.

V zvezi z navedenim sta bili zaradi večje transparentnosti delovanja odvetnikov in Odvetniške zbornice Slovenije z zadnjo spremembo Zakona o odvetništvu uvedeni obveznost javne objave seznama izbrisov iz imenika odvetnikov hkrati z objavo razloga ter obveznost javne objave poimenske sestave vseh disciplinskih organov in organov, pristojnih za presojo kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike. Navedeni podatki so po novem javno objavljeni, in sicer na spletni strani Odvetniške zbornice pod zavihom »NOVICE/OBJAVE PO 31. IN 60. ČLENU ZAKONA O ODVETNIŠTVU«.

Odvetniška zbornica Slovenije v skladu z 42. členom ZOdv spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov in skrbi za skladen razvoj odvetništva. Pomemben del te naloge je učinkovito, nepristransko in pregledno uveljavljanje odgovornosti njenih članov za disciplinske in etične kršitve.To je pomembno tako zaradi specialne kot tudi zaradi generalne prevencije v smislu odvračanja drugih stanovskih članov od nesprejemljivega ravnanja, ki škodi in s tem spodkopava samostojnost in neodvisnost odvetništva kot dela pravosodja. Glede na vse navedeno, že glede na veljavno ureditev, lahko katerikoli odvetnik oziroma sodnik zbornici prijavi ravnanje odvetnika, ki po njegovem mnenju ni skladno z odvetniško etiko oziroma pomeni disciplinsko kršitev.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Nadalje izpostavljamo pomembnejše aktivnosti, ki jih Policija že izvaja na področju nasilja v družini, in sicer:

  • Spremljanje in ustrezno odzivanje na vse prijave nasilja v družini, ki pomenijo kaznivo dejanje ali prekršek, preiskovanje ter zbiranje obvestil in dokazov o vsakem primeru posebej.
  • Sodelovanje z drugimi institucijami v t.i. strokovni mreži pomoči (centri za socialno delo, zdravstvene institucije, pravosodni organi, svetovalne službe, vzgojno-izobraževalne institucije, nevladne organizacije idr.) v sklopu neposrednega preiskovanja teh primerov in izvajanju ustreznih ukrepov za zaščito žrtev, zlasti pa otrok in drugih ranljivih skupin (npr. starostniki, hendikepirani).
  • Izvajanje policijskih nalog na področju nasilja v družini, ki predstavlja eno izmed prioritetnih nalog Policije in stalno obliko dela. Ob tem Policija poudarja, da se z vso resnostjo odziva na tovrstne primere in sodeluje pri postavljanju oziroma izvajanju varnostnih načrtov za žrtve, kar vključuje tudi kontrolo ob izrečenih in veljavnih ukrepih prepovedi približevanja, ne glede na predpis, na podlagi katerega je izrečen (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o kazenskem postopku).
  • Zagotavljanje policijskega spremstva do bivališča žrtve na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini.
  • Sodelovanje pri zgodnjem osveščanju in informiranju otrok ter njihovih staršev. Dva izmed takšnih projektov sta "Policija za otroke", v okviru katerega se otrokom podaja informacije s pomočjo lutkovne predstave »Ena ena tri« in se izvaja že od leta 1995 ter projekt Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, ki je namenjen mladostnikom med 12. in 18. letom starosti in se tematsko nanaša na spolne zlorabe otrok.
  • Izvajanje projekta Usposabljanje policistov in kriminalistov za področje nasilja v družini po principu Multiplikatorjev (ang. train the trainer). Gre za usposabljanje policistov, kriminalistov in visokih policijskih uslužbencev za kakovostnejšo obravnavo nasilja v družini in o osveščanju širše javnosti o policijskih postopkih v primerih nasilja v družini. Glavni projekt izvajajo policisti in kriminalisti (z dodatnim usposabljanjem za multiplikatorja), ki so tudi sicer visoko usposobljeni delavci policije z dolgoletnimi operativnimi izkušnjami, podrobnim in poglobljenim znanjem o policijskih postopkih in dinamiki nasilja v družini. Projekt vključuje usposabljanje policistov v Operativno komunikacijskih centrih (za zagotavljanje strokovnega in primernega sprejema klicev v sili žrtev nasilja v družini ter ustreznega odziva in proaktivnega ravnanja s povratnimi informacijami) in seznanjanje javnosti z informacijo o poteku policijskih postopkov v primerih nasilja v družini.
  • Sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v projektu Vesna – Živeti življenje brez nasilja. Cilj projekta je poglobiti strokovno znanje tistih, ki so najbolj dejavno vključeni v različne oblike pomoči žrtvam nasilja; zaposlenim na centrih za socialno delo, policistom, tožilcem, kriminalistom, sodnikom, medicinskemu osebju in drugim v strokovni mreži pomoči.

Nadalje pojasnjujemo, da za delo na področjih, ki jih definira Istanbulska konvencija obstaja relevantna zakonodaja, in sicer:

S ciljem, da se doseže implementacija Istanbulske konvencije podpiramo sprejem relevantnih sprememb (navedene) področne zakonodaje.

Nenazadnje naj omenimo tudi naše aktivno sodelovanje v medresorskem usklajevanju kazenskega zakonika, v okviru katerega je policija podala predloge, ki bodo omogočali dodatno zaščito žrtev ter inkriminacijo nekaterih dejanj, ki (še) niso definirana kot kazniva.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 2. 3. 2015 | 10:13:23

STOP NASILJU V DRUŽINI - PREDLOGI SKUPINE ŽENSK, KI SO BILE ŽRTVE NASILJA

Seznam sprememb, ki so po naše nujno potrebne: SODSTVO - Skrben izbor sodnikov s področja ločitve, nasilja v družini, stikov, preživnin in delitve premoženja. - Delovanje izključno v korist otrok - Obvezno ciljno izobraževanje sodnikov o nasilju, alkoholizmu, drugih vrstah odvisnosti in osebnih motenj, ter o psihologiji otrok v posameznih starostnih obdobjih, pred nastopom dela. - Obvezni 14 dnevni praktikum v varnih hišah in kriznih centrih pred nastopom sodniškega dela - Sodišče bi zaposlovalo izvedenca psihiatrične stroke, ki bi bil prisoten na obravnavah, sočasno izdelal tudi mnenje in pomagal pri presoji težjih primerov nasilja. - Sodnikov položaj bi moral biti bolj avtoritativen, kar pomeni, da ne bi smel dopuščati neprimernega vedenja v sodni dvorani, žalitev, diskreditiranje in dodatno psihično nasilje in manipulacijo, ko se celo krvnik in žrtev zamenjata v svojih vlogah - Sprotno, hitrejše reševanje vlog na vseh področjih, rok za reševanje zadev 1 mesec. V kolikor se zadeva zavleče po krivdi sodnika, se le tega sankcionira z denarno kaznijo, ob večkratnih kršitvah pa z izgubo delovnega mesta. - Strog nadzor nad delom sodišča in zavedanje odgovornosti in posledic svojega dela. - Prioritetna obravnava primerov z vsebino nasilja - 24 urno dežurstvo sodnikov, reševanje akutnih problemov v sodelovanju s policijo in csd. - Konkreten pristop k vsakemu primeru individualno, tudi z osebno presojo na mestu dogajanja po potrebi. - Reševanje ločitev v roku 1 tedna od prejete vloge - učinkovitejši sistem izterjave neplačanih preživnin z večjo represijo na dolžnike - če se stiki ne izvajajo oče nima pravice do davčne olajšave - Izdelava okvirne lestvice višine preživnine glede na plačilne razrede, glede na vrednost skupnega premoženja in glede na otrokovo starost. Višina preživnine je določena takoj ob ločitvi. - Ukinitev 48 urne prepovedi približevanja, prepoved mora biti doživljenska- trajna - Strožja obravnava nasilja, manj tolerance- za prepoved približevanja je dovolj že grožnja - ob kaznivih dejanjih nasilja v družini, ogrožanja varnosti, groženj, neplačevanja preživnine... vse pogojne kazni morajo vključevati varstveni nadzor - upoštevanje otrokove želje- večji poudarek na projektu glas otroka, kot tisto najsvetejše in najpomembnejše. Skrbna izbira oseb za zagovorništvo z ustrezno izobrazbo in sposobnostjo empatije, izven prostorov CSD - otrok se ne zaslišuje, ne na sodišču, ne na CSD, ne na policiji, niti se jih ne vabi na obravnave vse do polnoletnosti - starš pri katerem otrok ne živi in ima z otrokom dogovorjene stike, je po zakonu dolžan priti po otroka, vzorno skrbeti zanj, ustvariti zanj prijetno življenjsko okolje, se družiti in biti vzgojitelj v korist otroka . V nasprotnem primeru je kaznovan in tudi stiki se prekinejo. - V kolikor se na stikih dogaja nasilje in otrok več noče na stike, se ti ukinejo - Strožje kazni in poostreni kriteriji sojenja nasilnežu ( dovolj so indici, dokazani znaki nasilja ). V primeru telesnih poškodb sledi zaporna kazen brez dodatnih vprašanj in pojasnil. - Stiki otroka z nasilnežem se ne izvajajo, dokler le ta ne opravi obvezne terapije pri psihiatru, terapije pri družinskem psihoterapevtu, morebitnega zdravljenja odvisnosti, prisostvuje predavanjem o nenasilni komunikaciji, predavanjem o posledicah nasilja…, ko vsi sodelujoči dajo pozitivno mnenje, takrat so možni stiki pod nadzorom in glede na mnenje strokovnjakov tudi redni stiki. Če se pojavijo kakršni- koli problemi, se stiki trajno prekinejo, brez možnosti ponovne vzpostavitve. - V primeru, da oče ni pripravljen sodelovati pri zgoraj navedenih terapijah je za to ustrezno finančno kaznovan. - Žrtve nasilja bi morale biti deležne popolno brezplačne pravne pomoči v popolnoma vseh postopkih od ločitve do delitve premoženja, prav tako plačila izvedencev - Nasilnež lahko proti žrtvi sproži največ tri sodne procese. S to omejitvijo mu je onemogočeno ekonomsko nasilje. - Izreku prepovedi približevanja sledi izrek o prisilni izselitvi v roku treh dni. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje. V kolikor ne upošteva izreka, je dodatno finančno kaznovan. V tem času se žrtev nahaja v varni hiši. - Stiki otroka z nerezidenčnim staršem niso otrokova dolžnost, temveč pravica. Pri tem je treba zasledovati korist otrok. - Po prijavi nasilja in izrečenemu ukrepu prepovedi približevanja in ukrepu prisilne izselitve nasilneža, imajo pravico do bivanja v skupnem domu, zgolj žrtve nasilja, ne glede na lastništvo. Nasilnež si mora poiskati drugo prebivališče. Do pravnomočnosti sodbe delitve premoženja, ki sledi v predpisanem roku, nima nasilnež nobene pravice do uporabnine skupnega premoženja. - Vsak napad s katerim koli orožjem je potrebno jemati kot ekstremno obliko nasilja in temu primerno izvesti sankcije. - Nasilnežu se na licu mesta naloži zaporna kazen 3 -5let, če je žrtev utrpela tolikšne telesne poškodbe, da je pristala v bolnišnici - Pravica pritožbe nad sodbo v primeru nasilja, žrtvi ne sme biti odvzeta, tudi v primeru, da se tožilec strinja, da nasilja ni bilo - V postopku sojenja se upošteva, kako se nasilnež obnaša po prijavi nasilja in kakšnih manipulacij se poslužuje, da na nek način še vedno ustrahuje žrtev. Varuh poskrbi, da so vsi dogodki evidentirani in v kolikor sistem, ki ga predlagamo deluje, posledic takih dejanj za žrtev ni,saj varuh in policija poskrbita, da je nadzor učinkovit . Današnje razmere pa so seveda drugačne. POLICIJA - Izobraževanja na področju psihologije nasilnežev in nasilja, ter posledic za žrtve - Večja pooblastila in takojšnja ukrepanja že ob pojavu groženj; predvsem z besedami: UBIL TE BOM! Ob posredovanju dežurne sodnice izrek tudi zaporne kazni, ne samo prepoved približevanja. - Zaposlitev psihologa, ki se ukvarja z nasilneži in ga zadrži v zaporu dokler obstaja nevarnost, da bo prekršil prepoved približevanja žrtvi. Zapor plača nasilnež. - takojšen izrek trajne prepovedi približevanja - Policija obvesti varuha in obratno ( csd), tako, da se oba pojavita na mestu, kjer se je nasilje izvajalo in nudita pomoč žrtvi, vsaka na svojem področju - Pomoč in spremstvo pri začasni selitvi v varno hišo in pri kasnejši selitvi nazaj v stanovanje, ob tem se tudi preveri možnost ponovnega nasilja - Izrek prisilne izselitve nasilnežu, ki sledi izreku prepovedi približevanja, ne glede na lastništvo. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje in le to prepustiti žrtvi. - Takojšnje ukrepanje ob majhnih nagajanjih bivšega partnerja po razvezi, v primeru da eden ostane v skupni lastnini in ta še ni razdeljena. - Vsaka kršitev jmr in kakršnokoli nagajanje, v smislu škodovanja bivšemu partnerju se strogo kaznuje z denarno kaznijo in z zaporom, ter tudi s prepovedjo približevanja. - Večja doslednost pri delu, ne glede na to kdo je nasilnež in kdo ga pozna. Brez tolerance. - Redno in dokumentirano izvajanje kontrol ( obisk žrtve) v času prepovedi približevanja in ukrepanje v primeru kršitev. - Nuditi žrtvam vso potrebno zaščito, tudi ko obstaja zgolj sum za nasilje v družini - Vsakokratna dosledna obravnava tudi takrat, ko žrtev kliče na PP že n-tič. Ko več ne kliče- uradno nasilja ni. - Policisti morajo biti sposobni prepoznati neupravičenost prijav nasilnežev, v smislu maščevalnih ukrepov bivši partnerki in skritega nadzora - Tesnejše in učinkovitejše sodelovanje s csd in sodiščem CSD - Odcepitev in fizična ločitev operativnega dela CSD in selitev le tega v varne hiše oz. podobne ustanove - Kriterij za zaposlovanje na operativnem delu CSD (varuhi) je zelo visok: ustrezna izobrazba psihološke smeri, testiranje usposobljenosti, sposobnosti empatije in primernosti za tovrstno delo tudi glede osebnih življenjskih izkušenj, prioriteto imajo osebe, ki so tudi same doživele nasilje in se mu uprle - Varuhi so podaljšana roka sodišča in policije, ter nudijo terapevtsko pomoč in so dodeljeni žrtvi ob samem pojavu nasilja. Jo spremljajo in usmerjajo, ter skrbijo za to, da žrtve čim prej zaživijo normalno življenje brez novih čustvenih ran in dobijo vso potrebno pomoč in informacije. - Varuhi v varnih hišah opravljajo 24 urno dežurstvo, tako po telefonu, kot fizična prisotnost ob žrtvi na terenu - Funkcioniranje varne hiše kot mini podjetja, ideja za podjetništvo ( možnost zaposlitve žrtve)- pridobitev ekonomske samostojnosti žrtve, samooskrba varne hiše-finančna neodvisnost od države - Sodelovanje varuhov s policijo, s sodiščem, s šolo, z vrtci, z zavodom za zaposlovanje, z delodajalcem, csd, izvedenci, pravniki, nevladnimi organizacijami… - V okviru varne hiše je zaposlen tudi pravnik, ki nudi brezplačno pravno pomoč vsem žrtvam nasilja in je specializiran za primere nasilja v družini. - V primeru izreka prepovedi približevanja, policija žrtve nemudoma nastani v varni hiši, kjer ostanejo en teden , dokler se nasilnež ne odseli iz skupnega stanovanja- 3 dni, oz. ostanejo dlje po presoji varuha - Po izselitvi iz varne hiše je varuh v rednem stiku z žrtvijo in jo spremlja več let zapored glede na potrebe, lahko tudi vse do polnoletnosti otrok - Varuh lahko zaključi in po potrebi ponovno vzpostavi nadzor nad varnostjo žrtve, če obstaja grožnja , oz sum , nasilja ali pa so razmere v zvezi s stiki neprimerne - Csd kot ga poznamo – administrativni del, prevzame zgolj socialno funkcijo, delitve socialne pomoči, pomoč socialno šibkim…zbiranje in delitev obleke, hrane in podobno. Za zadeve v povezavi z nasiljem, ločitvijo, preživninami in stiki več ni pristojen. - Varuh opravlja tudi večkraten nenapovedan nadzor nad stiki in izvajanju le teh, skozi celotno obdobje do polnoletnosti otrok - Varuh s svojo doslednostjo in monitoringom spremljanja žrtev, prepreči nadaljnje nasilje in popolnoma onemogoči nasilneža - Varuh zapiše izvedensko mnenje, saj je tisti, ki najbolje pozna razmere - Varuh je ključen pri ponovni vzpostavitvi stikov otrok z nasilnežem, po pozitivno opravljenih obveznostih in nalogah. IZVEDENCI - Omejitev višine izvedenine na znesek 200 eur. - Omejitev dolžine zapisa na 2 strani A4 formata, ki zajema bistvo - Izdelava novega koncepta in sodobnih tehnik prepoznavanja osebnosti nasilneža brez uporabe že davno zastarelih tehnik. - Delo izvedencev prevzamejo varuhi, ki veliko bolje poznajo situacijo, saj so v nenehnem stiku z žrtvijo, že od prijave nasilja. NEVLADNE ORGANIZACIJE: - Omogočiti večje število varnih hiš, potrebna je v vsakem kraju, kjer je sedaj CSD - Povezava z varuhi - Večja finančna podpora nevladnim organizacijam - Nevladne organizacije so tiste, ki izvajajo obvezni terapevtski program za vse nasilneže VZGOJNO VARSTVENI IN VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVODI: - Ustrezno izobraževanje psihologov in pedagogov za področje nasilja v družini - Vključitev v sistem pomoči žrtvam nasilja- povezava z varuhi - Nudenje celostne psihične pomoči, pomoči pri učenju - Spremembe učnih načrtov in učne vsebine, predvsem pri predmetu Etika v OŠ in Sociologija in Psihologija v SŠ, več življenjskih vsebin UČENJE ŽIVLJENJA,manj učenja na pamet, pojem vrednot, obravnavanje nasilja - Več dela na preventivi nasilja - Brezkompromisno ustavljanje nasilja s strožjimi ukrepi in sankcijami Avtorice: VANJA SVENŠEK MONIKA VOLŠAK TATJANA BELE MILENA RAKUN BRANKA VORŠIČ

Verzija predloga z dne, 17. 3. 2015 | 00:26:31

Stop nasilju v družini - predlogi skupine žensk, ki so bile žrtve nasilja

Seznam sprememb, ki so po naše nujno potrebne: SODSTVO - Skrben izbor sodnikov s področja ločitve, nasilja v družini, stikov, preživnin in delitve premoženja. - Delovanje izključno v korist otrok - Obvezno ciljno izobraževanje sodnikov o nasilju, alkoholizmu, drugih vrstah odvisnosti in osebnih motenj, ter o psihologiji otrok v posameznih starostnih obdobjih, pred nastopom dela. - Obvezni 14 dnevni praktikum v varnih hišah in kriznih centrih pred nastopom sodniškega dela - Sodišče bi zaposlovalo izvedenca psihiatrične stroke, ki bi bil prisoten na obravnavah, sočasno izdelal tudi mnenje in pomagal pri presoji težjih primerov nasilja. - Sodnikov položaj bi moral biti bolj avtoritativen, kar pomeni, da ne bi smel dopuščati neprimernega vedenja v sodni dvorani, žalitev, diskreditiranje in dodatno psihično nasilje in manipulacijo, ko se celo krvnik in žrtev zamenjata v svojih vlogah - Sprotno, hitrejše reševanje vlog na vseh področjih, rok za reševanje zadev 1 mesec. V kolikor se zadeva zavleče po krivdi sodnika, se le tega sankcionira z denarno kaznijo, ob večkratnih kršitvah pa z izgubo delovnega mesta. - Strog nadzor nad delom sodišča in zavedanje odgovornosti in posledic svojega dela. - Prioritetna obravnava primerov z vsebino nasilja - 24 urno dežurstvo sodnikov, reševanje akutnih problemov v sodelovanju s policijo in csd. - Konkreten pristop k vsakemu primeru individualno, tudi z osebno presojo na mestu dogajanja po potrebi. - Reševanje ločitev v roku 1 tedna od prejete vloge - učinkovitejši sistem izterjave neplačanih preživnin z večjo represijo na dolžnike - če se stiki ne izvajajo oče nima pravice do davčne olajšave - Izdelava okvirne lestvice višine preživnine glede na plačilne razrede, glede na vrednost skupnega premoženja in glede na otrokovo starost. Višina preživnine je določena takoj ob ločitvi. - Ukinitev 48 urne prepovedi približevanja, prepoved mora biti doživljenska- trajna - Strožja obravnava nasilja, manj tolerance- za prepoved približevanja je dovolj že grožnja - ob kaznivih dejanjih nasilja v družini, ogrožanja varnosti, groženj, neplačevanja preživnine... vse pogojne kazni morajo vključevati varstveni nadzor - upoštevanje otrokove želje- večji poudarek na projektu glas otroka, kot tisto najsvetejše in najpomembnejše. Skrbna izbira oseb za zagovorništvo z ustrezno izobrazbo in sposobnostjo empatije, izven prostorov CSD - otrok se ne zaslišuje, ne na sodišču, ne na CSD, ne na policiji, niti se jih ne vabi na obravnave vse do polnoletnosti - starš pri katerem otrok ne živi in ima z otrokom dogovorjene stike, je po zakonu dolžan priti po otroka, vzorno skrbeti zanj, ustvariti zanj prijetno življenjsko okolje, se družiti in biti vzgojitelj v korist otroka . V nasprotnem primeru je kaznovan in tudi stiki se prekinejo. - V kolikor se na stikih dogaja nasilje in otrok več noče na stike, se ti ukinejo - Strožje kazni in poostreni kriteriji sojenja nasilnežu ( dovolj so indici, dokazani znaki nasilja ). V primeru telesnih poškodb sledi zaporna kazen brez dodatnih vprašanj in pojasnil. - Stiki otroka z nasilnežem se ne izvajajo, dokler le ta ne opravi obvezne terapije pri psihiatru, terapije pri družinskem psihoterapevtu, morebitnega zdravljenja odvisnosti, prisostvuje predavanjem o nenasilni komunikaciji, predavanjem o posledicah nasilja…, ko vsi sodelujoči dajo pozitivno mnenje, takrat so možni stiki pod nadzorom in glede na mnenje strokovnjakov tudi redni stiki. Če se pojavijo kakršni- koli problemi, se stiki trajno prekinejo, brez možnosti ponovne vzpostavitve. - V primeru, da oče ni pripravljen sodelovati pri zgoraj navedenih terapijah je za to ustrezno finančno kaznovan. - Žrtve nasilja bi morale biti deležne popolno brezplačne pravne pomoči v popolnoma vseh postopkih od ločitve do delitve premoženja, prav tako plačila izvedencev - Nasilnež lahko proti žrtvi sproži največ tri sodne procese. S to omejitvijo mu je onemogočeno ekonomsko nasilje. - Izreku prepovedi približevanja sledi izrek o prisilni izselitvi v roku treh dni. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje. V kolikor ne upošteva izreka, je dodatno finančno kaznovan. V tem času se žrtev nahaja v varni hiši. - Stiki otroka z nerezidenčnim staršem niso otrokova dolžnost, temveč pravica. Pri tem je treba zasledovati korist otrok. - Po prijavi nasilja in izrečenemu ukrepu prepovedi približevanja in ukrepu prisilne izselitve nasilneža, imajo pravico do bivanja v skupnem domu, zgolj žrtve nasilja, ne glede na lastništvo. Nasilnež si mora poiskati drugo prebivališče. Do pravnomočnosti sodbe delitve premoženja, ki sledi v predpisanem roku, nima nasilnež nobene pravice do uporabnine skupnega premoženja. - Vsak napad s katerim koli orožjem je potrebno jemati kot ekstremno obliko nasilja in temu primerno izvesti sankcije. - Nasilnežu se na licu mesta naloži zaporna kazen 3 -5let, če je žrtev utrpela tolikšne telesne poškodbe, da je pristala v bolnišnici - Pravica pritožbe nad sodbo v primeru nasilja, žrtvi ne sme biti odvzeta, tudi v primeru, da se tožilec strinja, da nasilja ni bilo - V postopku sojenja se upošteva, kako se nasilnež obnaša po prijavi nasilja in kakšnih manipulacij se poslužuje, da na nek način še vedno ustrahuje žrtev. Varuh poskrbi, da so vsi dogodki evidentirani in v kolikor sistem, ki ga predlagamo deluje, posledic takih dejanj za žrtev ni,saj varuh in policija poskrbita, da je nadzor učinkovit . Današnje razmere pa so seveda drugačne. POLICIJA - Izobraževanja na področju psihologije nasilnežev in nasilja, ter posledic za žrtve - Večja pooblastila in takojšnja ukrepanja že ob pojavu groženj; predvsem z besedami: UBIL TE BOM! Ob posredovanju dežurne sodnice izrek tudi zaporne kazni, ne samo prepoved približevanja. - Zaposlitev psihologa, ki se ukvarja z nasilneži in ga zadrži v zaporu dokler obstaja nevarnost, da bo prekršil prepoved približevanja žrtvi. Zapor plača nasilnež. - takojšen izrek trajne prepovedi približevanja - Policija obvesti varuha in obratno ( csd), tako, da se oba pojavita na mestu, kjer se je nasilje izvajalo in nudita pomoč žrtvi, vsaka na svojem področju - Pomoč in spremstvo pri začasni selitvi v varno hišo in pri kasnejši selitvi nazaj v stanovanje, ob tem se tudi preveri možnost ponovnega nasilja - Izrek prisilne izselitve nasilnežu, ki sledi izreku prepovedi približevanja, ne glede na lastništvo. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje in le to prepustiti žrtvi. - Takojšnje ukrepanje ob majhnih nagajanjih bivšega partnerja po razvezi, v primeru da eden ostane v skupni lastnini in ta še ni razdeljena. - Vsaka kršitev jmr in kakršnokoli nagajanje, v smislu škodovanja bivšemu partnerju se strogo kaznuje z denarno kaznijo in z zaporom, ter tudi s prepovedjo približevanja. - Večja doslednost pri delu, ne glede na to kdo je nasilnež in kdo ga pozna. Brez tolerance. - Redno in dokumentirano izvajanje kontrol ( obisk žrtve) v času prepovedi približevanja in ukrepanje v primeru kršitev. - Nuditi žrtvam vso potrebno zaščito, tudi ko obstaja zgolj sum za nasilje v družini - Vsakokratna dosledna obravnava tudi takrat, ko žrtev kliče na PP že n-tič. Ko več ne kliče- uradno nasilja ni. - Policisti morajo biti sposobni prepoznati neupravičenost prijav nasilnežev, v smislu maščevalnih ukrepov bivši partnerki in skritega nadzora - Tesnejše in učinkovitejše sodelovanje s csd in sodiščem CSD - Odcepitev in fizična ločitev operativnega dela CSD in selitev le tega v varne hiše oz. podobne ustanove - Kriterij za zaposlovanje na operativnem delu CSD (varuhi) je zelo visok: ustrezna izobrazba psihološke smeri, testiranje usposobljenosti, sposobnosti empatije in primernosti za tovrstno delo tudi glede osebnih življenjskih izkušenj, prioriteto imajo osebe, ki so tudi same doživele nasilje in se mu uprle - Varuhi so podaljšana roka sodišča in policije, ter nudijo terapevtsko pomoč in so dodeljeni žrtvi ob samem pojavu nasilja. Jo spremljajo in usmerjajo, ter skrbijo za to, da žrtve čim prej zaživijo normalno življenje brez novih čustvenih ran in dobijo vso potrebno pomoč in informacije. - Varuhi v varnih hišah opravljajo 24 urno dežurstvo, tako po telefonu, kot fizična prisotnost ob žrtvi na terenu - Funkcioniranje varne hiše kot mini podjetja, ideja za podjetništvo ( možnost zaposlitve žrtve)- pridobitev ekonomske samostojnosti žrtve, samooskrba varne hiše-finančna neodvisnost od države - Sodelovanje varuhov s policijo, s sodiščem, s šolo, z vrtci, z zavodom za zaposlovanje, z delodajalcem, csd, izvedenci, pravniki, nevladnimi organizacijami… - V okviru varne hiše je zaposlen tudi pravnik, ki nudi brezplačno pravno pomoč vsem žrtvam nasilja in je specializiran za primere nasilja v družini. - V primeru izreka prepovedi približevanja, policija žrtve nemudoma nastani v varni hiši, kjer ostanejo en teden , dokler se nasilnež ne odseli iz skupnega stanovanja- 3 dni, oz. ostanejo dlje po presoji varuha - Po izselitvi iz varne hiše je varuh v rednem stiku z žrtvijo in jo spremlja več let zapored glede na potrebe, lahko tudi vse do polnoletnosti otrok - Varuh lahko zaključi in po potrebi ponovno vzpostavi nadzor nad varnostjo žrtve, če obstaja grožnja , oz sum , nasilja ali pa so razmere v zvezi s stiki neprimerne - Csd kot ga poznamo – administrativni del, prevzame zgolj socialno funkcijo, delitve socialne pomoči, pomoč socialno šibkim…zbiranje in delitev obleke, hrane in podobno. Za zadeve v povezavi z nasiljem, ločitvijo, preživninami in stiki več ni pristojen. - Varuh opravlja tudi večkraten nenapovedan nadzor nad stiki in izvajanju le teh, skozi celotno obdobje do polnoletnosti otrok - Varuh s svojo doslednostjo in monitoringom spremljanja žrtev, prepreči nadaljnje nasilje in popolnoma onemogoči nasilneža - Varuh zapiše izvedensko mnenje, saj je tisti, ki najbolje pozna razmere - Varuh je ključen pri ponovni vzpostavitvi stikov otrok z nasilnežem, po pozitivno opravljenih obveznostih in nalogah. IZVEDENCI - Omejitev višine izvedenine na znesek 200 eur. - Omejitev dolžine zapisa na 2 strani A4 formata, ki zajema bistvo - Izdelava novega koncepta in sodobnih tehnik prepoznavanja osebnosti nasilneža brez uporabe že davno zastarelih tehnik. - Delo izvedencev prevzamejo varuhi, ki veliko bolje poznajo situacijo, saj so v nenehnem stiku z žrtvijo, že od prijave nasilja. NEVLADNE ORGANIZACIJE: - Omogočiti večje število varnih hiš, potrebna je v vsakem kraju, kjer je sedaj CSD - Povezava z varuhi - Večja finančna podpora nevladnim organizacijam - Nevladne organizacije so tiste, ki izvajajo obvezni terapevtski program za vse nasilneže VZGOJNO VARSTVENI IN VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVODI: - Ustrezno izobraževanje psihologov in pedagogov za področje nasilja v družini - Vključitev v sistem pomoči žrtvam nasilja- povezava z varuhi - Nudenje celostne psihične pomoči, pomoči pri učenju - Spremembe učnih načrtov in učne vsebine, predvsem pri predmetu Etika v OŠ in Sociologija in Psihologija v SŠ, več življenjskih vsebin UČENJE ŽIVLJENJA,manj učenja na pamet, pojem vrednot, obravnavanje nasilja - Več dela na preventivi nasilja - Brezkompromisno ustavljanje nasilja s strožjimi ukrepi in sankcijami

Verzija predloga z dne, 17. 3. 2015 | 00:31:06

Stop nasilju v družini - predlogi skupine žensk, ki so bile žrtve nasilja

Seznam sprememb, ki so po naše nujno potrebne: SODSTVO - Skrben izbor sodnikov s področja ločitve, nasilja v družini, stikov, preživnin in delitve premoženja. - Delovanje izključno v korist otrok - Obvezno ciljno izobraževanje sodnikov o nasilju, alkoholizmu, drugih vrstah odvisnosti in osebnih motenj, ter o psihologiji otrok v posameznih starostnih obdobjih, pred nastopom dela. - Obvezni 14 dnevni praktikum v varnih hišah in kriznih centrih pred nastopom sodniškega dela - Sodišče bi zaposlovalo izvedenca psihiatrične stroke, ki bi bil prisoten na obravnavah, sočasno izdelal tudi mnenje in pomagal pri presoji težjih primerov nasilja. - Sodnikov položaj bi moral biti bolj avtoritativen, kar pomeni, da ne bi smel dopuščati neprimernega vedenja v sodni dvorani, žalitev, diskreditiranje in dodatno psihično nasilje in manipulacijo, ko se celo krvnik in žrtev zamenjata v svojih vlogah - Sprotno, hitrejše reševanje vlog na vseh področjih, rok za reševanje zadev 1 mesec. V kolikor se zadeva zavleče po krivdi sodnika, se le tega sankcionira z denarno kaznijo, ob večkratnih kršitvah pa z izgubo delovnega mesta. - Strog nadzor nad delom sodišča in zavedanje odgovornosti in posledic svojega dela. - Prioritetna obravnava primerov z vsebino nasilja - 24 urno dežurstvo sodnikov, reševanje akutnih problemov v sodelovanju s policijo in csd. - Konkreten pristop k vsakemu primeru individualno, tudi z osebno presojo na mestu dogajanja po potrebi. - Reševanje ločitev v roku 1 tedna od prejete vloge - učinkovitejši sistem izterjave neplačanih preživnin z večjo represijo na dolžnike - če se stiki ne izvajajo oče nima pravice do davčne olajšave - Izdelava okvirne lestvice višine preživnine glede na plačilne razrede, glede na vrednost skupnega premoženja in glede na otrokovo starost. Višina preživnine je določena takoj ob ločitvi. - Ukinitev 48 urne prepovedi približevanja, prepoved mora biti doživljenska- trajna - Strožja obravnava nasilja, manj tolerance- za prepoved približevanja je dovolj že grožnja - ob kaznivih dejanjih nasilja v družini, ogrožanja varnosti, groženj, neplačevanja preživnine... vse pogojne kazni morajo vključevati varstveni nadzor - upoštevanje otrokove želje- večji poudarek na projektu glas otroka, kot tisto najsvetejše in najpomembnejše. Skrbna izbira oseb za zagovorništvo z ustrezno izobrazbo in sposobnostjo empatije, izven prostorov CSD - otrok se ne zaslišuje, ne na sodišču, ne na CSD, ne na policiji, niti se jih ne vabi na obravnave vse do polnoletnosti - starš pri katerem otrok ne živi in ima z otrokom dogovorjene stike, je po zakonu dolžan priti po otroka, vzorno skrbeti zanj, ustvariti zanj prijetno življenjsko okolje, se družiti in biti vzgojitelj v korist otroka . V nasprotnem primeru je kaznovan in tudi stiki se prekinejo. - V kolikor se na stikih dogaja nasilje in otrok več noče na stike, se ti ukinejo - Strožje kazni in poostreni kriteriji sojenja nasilnežu ( dovolj so indici, dokazani znaki nasilja ). V primeru telesnih poškodb sledi zaporna kazen brez dodatnih vprašanj in pojasnil. - Stiki otroka z nasilnežem se ne izvajajo, dokler le ta ne opravi obvezne terapije pri psihiatru, terapije pri družinskem psihoterapevtu, morebitnega zdravljenja odvisnosti, prisostvuje predavanjem o nenasilni komunikaciji, predavanjem o posledicah nasilja…, ko vsi sodelujoči dajo pozitivno mnenje, takrat so možni stiki pod nadzorom in glede na mnenje strokovnjakov tudi redni stiki. Če se pojavijo kakršni- koli problemi, se stiki trajno prekinejo, brez možnosti ponovne vzpostavitve. - V primeru, da oče ni pripravljen sodelovati pri zgoraj navedenih terapijah je za to ustrezno finančno kaznovan. - Žrtve nasilja bi morale biti deležne popolno brezplačne pravne pomoči v popolnoma vseh postopkih od ločitve do delitve premoženja, prav tako plačila izvedencev - Nasilnež lahko proti žrtvi sproži največ tri sodne procese. S to omejitvijo mu je onemogočeno ekonomsko nasilje. - Izreku prepovedi približevanja sledi izrek o prisilni izselitvi v roku treh dni. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje. V kolikor ne upošteva izreka, je dodatno finančno kaznovan. V tem času se žrtev nahaja v varni hiši. - Stiki otroka z nerezidenčnim staršem niso otrokova dolžnost, temveč pravica. Pri tem je treba zasledovati korist otrok. - Po prijavi nasilja in izrečenemu ukrepu prepovedi približevanja in ukrepu prisilne izselitve nasilneža, imajo pravico do bivanja v skupnem domu, zgolj žrtve nasilja, ne glede na lastništvo. Nasilnež si mora poiskati drugo prebivališče. Do pravnomočnosti sodbe delitve premoženja, ki sledi v predpisanem roku, nima nasilnež nobene pravice do uporabnine skupnega premoženja. - Vsak napad s katerim koli orožjem je potrebno jemati kot ekstremno obliko nasilja in temu primerno izvesti sankcije. - Nasilnežu se na licu mesta naloži zaporna kazen 3 -5let, če je žrtev utrpela tolikšne telesne poškodbe, da je pristala v bolnišnici - Pravica pritožbe nad sodbo v primeru nasilja, žrtvi ne sme biti odvzeta, tudi v primeru, da se tožilec strinja, da nasilja ni bilo - V postopku sojenja se upošteva, kako se nasilnež obnaša po prijavi nasilja in kakšnih manipulacij se poslužuje, da na nek način še vedno ustrahuje žrtev. Varuh poskrbi, da so vsi dogodki evidentirani in v kolikor sistem, ki ga predlagamo deluje, posledic takih dejanj za žrtev ni,saj varuh in policija poskrbita, da je nadzor učinkovit . Današnje razmere pa so seveda drugačne. POLICIJA - Izobraževanja na področju psihologije nasilnežev in nasilja, ter posledic za žrtve - Večja pooblastila in takojšnja ukrepanja že ob pojavu groženj; predvsem z besedami: UBIL TE BOM! Ob posredovanju dežurne sodnice izrek tudi zaporne kazni, ne samo prepoved približevanja. - Zaposlitev psihologa, ki se ukvarja z nasilneži in ga zadrži v zaporu dokler obstaja nevarnost, da bo prekršil prepoved približevanja žrtvi. Zapor plača nasilnež. - takojšen izrek trajne prepovedi približevanja - Policija obvesti varuha in obratno ( csd), tako, da se oba pojavita na mestu, kjer se je nasilje izvajalo in nudita pomoč žrtvi, vsaka na svojem področju - Pomoč in spremstvo pri začasni selitvi v varno hišo in pri kasnejši selitvi nazaj v stanovanje, ob tem se tudi preveri možnost ponovnega nasilja - Izrek prisilne izselitve nasilnežu, ki sledi izreku prepovedi približevanja, ne glede na lastništvo. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje in le to prepustiti žrtvi. - Takojšnje ukrepanje ob majhnih nagajanjih bivšega partnerja po razvezi, v primeru da eden ostane v skupni lastnini in ta še ni razdeljena. - Vsaka kršitev jmr in kakršnokoli nagajanje, v smislu škodovanja bivšemu partnerju se strogo kaznuje z denarno kaznijo in z zaporom, ter tudi s prepovedjo približevanja. - Večja doslednost pri delu, ne glede na to kdo je nasilnež in kdo ga pozna. Brez tolerance. - Redno in dokumentirano izvajanje kontrol ( obisk žrtve) v času prepovedi približevanja in ukrepanje v primeru kršitev. - Nuditi žrtvam vso potrebno zaščito, tudi ko obstaja zgolj sum za nasilje v družini - Vsakokratna dosledna obravnava tudi takrat, ko žrtev kliče na PP že n-tič. Ko več ne kliče- uradno nasilja ni. - Policisti morajo biti sposobni prepoznati neupravičenost prijav nasilnežev, v smislu maščevalnih ukrepov bivši partnerki in skritega nadzora - Tesnejše in učinkovitejše sodelovanje s csd in sodiščem CSD - Odcepitev in fizična ločitev operativnega dela CSD in selitev le tega v varne hiše oz. podobne ustanove - Kriterij za zaposlovanje na operativnem delu CSD (varuhi) je zelo visok: ustrezna izobrazba psihološke smeri, testiranje usposobljenosti, sposobnosti empatije in primernosti za tovrstno delo tudi glede osebnih življenjskih izkušenj, prioriteto imajo osebe, ki so tudi same doživele nasilje in se mu uprle - Varuhi so podaljšana roka sodišča in policije, ter nudijo terapevtsko pomoč in so dodeljeni žrtvi ob samem pojavu nasilja. Jo spremljajo in usmerjajo, ter skrbijo za to, da žrtve čim prej zaživijo normalno življenje brez novih čustvenih ran in dobijo vso potrebno pomoč in informacije. - Varuhi v varnih hišah opravljajo 24 urno dežurstvo, tako po telefonu, kot fizična prisotnost ob žrtvi na terenu - Funkcioniranje varne hiše kot mini podjetja, ideja za podjetništvo ( možnost zaposlitve žrtve)- pridobitev ekonomske samostojnosti žrtve, samooskrba varne hiše-finančna neodvisnost od države - Sodelovanje varuhov s policijo, s sodiščem, s šolo, z vrtci, z zavodom za zaposlovanje, z delodajalcem, csd, izvedenci, pravniki, nevladnimi organizacijami… - V okviru varne hiše je zaposlen tudi pravnik, ki nudi brezplačno pravno pomoč vsem žrtvam nasilja in je specializiran za primere nasilja v družini. - V primeru izreka prepovedi približevanja, policija žrtve nemudoma nastani v varni hiši, kjer ostanejo en teden , dokler se nasilnež ne odseli iz skupnega stanovanja- 3 dni, oz. ostanejo dlje po presoji varuha - Po izselitvi iz varne hiše je varuh v rednem stiku z žrtvijo in jo spremlja več let zapored glede na potrebe, lahko tudi vse do polnoletnosti otrok - Varuh lahko zaključi in po potrebi ponovno vzpostavi nadzor nad varnostjo žrtve, če obstaja grožnja , oz sum , nasilja ali pa so razmere v zvezi s stiki neprimerne - Csd kot ga poznamo – administrativni del, prevzame zgolj socialno funkcijo, delitve socialne pomoči, pomoč socialno šibkim…zbiranje in delitev obleke, hrane in podobno. Za zadeve v povezavi z nasiljem, ločitvijo, preživninami in stiki več ni pristojen. - Varuh opravlja tudi večkraten nenapovedan nadzor nad stiki in izvajanju le teh, skozi celotno obdobje do polnoletnosti otrok - Varuh s svojo doslednostjo in monitoringom spremljanja žrtev, prepreči nadaljnje nasilje in popolnoma onemogoči nasilneža - Varuh zapiše izvedensko mnenje, saj je tisti, ki najbolje pozna razmere - Varuh je ključen pri ponovni vzpostavitvi stikov otrok z nasilnežem, po pozitivno opravljenih obveznostih in nalogah. IZVEDENCI - Omejitev višine izvedenine na znesek 200 eur. - Omejitev dolžine zapisa na 2 strani A4 formata, ki zajema bistvo - Izdelava novega koncepta in sodobnih tehnik prepoznavanja osebnosti nasilneža brez uporabe že davno zastarelih tehnik. - Delo izvedencev prevzamejo varuhi, ki veliko bolje poznajo situacijo, saj so v nenehnem stiku z žrtvijo, že od prijave nasilja. NEVLADNE ORGANIZACIJE: - Omogočiti večje število varnih hiš, potrebna je v vsakem kraju, kjer je sedaj CSD - Povezava z varuhi - Večja finančna podpora nevladnim organizacijam - Nevladne organizacije so tiste, ki izvajajo obvezni terapevtski program za vse nasilneže VZGOJNO VARSTVENI IN VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVODI: - Ustrezno izobraževanje psihologov in pedagogov za področje nasilja v družini - Vključitev v sistem pomoči žrtvam nasilja- povezava z varuhi - Nudenje celostne psihične pomoči, pomoči pri učenju - Spremembe učnih načrtov in učne vsebine, predvsem pri predmetu Etika v OŠ in Sociologija in Psihologija v SŠ, več življenjskih vsebin UČENJE ŽIVLJENJA,manj učenja na pamet, pojem vrednot, obravnavanje nasilja - Več dela na preventivi nasilja - Brezkompromisno ustavljanje nasilja s strožjimi ukrepi in sankcijami

Verzija predloga z dne, 17. 3. 2015 | 00:41:16

Stop nasilju v družini - predlogi skupine žensk, ki so bile žrtve nasilja

Seznam sprememb, ki so po naše nujno potrebne:

Predlog je sicer pisan v moškem spolu, vendar je mišljen in namenjen za oba spola enako.

SODSTVO:

- Skrben izbor sodnikov s področja ločitve, nasilja v družini, stikov, preživnin in delitve premoženja.

- Delovanje izključno v korist otrok.

- Obvezno ciljno izobraževanje sodnikov o nasilju, alkoholizmu, drugih vrstah odvisnosti in osebnostnih motenj, ter o psihologiji otrok v posameznih starostnih obdobjih, pred nastopom dela.

- Obvezni 14 dnevni praktikum v varnih hišah in kriznih centrih pred nastopom sodniškega dela.

- Sodnikov položaj bi moral biti bolj avtoritativen, kar pomeni, da ne bi smel dopuščati neprimernega vedenja v sodni dvorani, žalitev, diskreditiranje in dodatno psihično nasilje in manipulacijo nad žrtvijo, ko se celo krvnik in žrtev zamenjata v svojih vlogah.

- Sprotno, hitrejše reševanje vlog na vseh področjih, rok za reševanje zadev 5 mesecev. V kolikor se zadeva zavleče po krivdi sodnika, se le tega sankcionira z denarno kaznijo, ob večkratnih kršitvah pa z izgubo delovnega mesta. Sodni postopki ne smejo trajati leta in leta.

- Strog stalen nadzor nad delom sodišča in zavedanje odgovornosti in posledic svojega dela.

- Prioritetna obravnava primerov z vsebino nasilja, prve se rešijo kazenske zadeve.

- 24 urno dežurstvo sodnikov, reševanje akutnih problemov v sodelovanju s policijo in CSD. Konkreten pristop k vsakemu primeru individualno, tudi z osebno presojo sodnika.

- Učinkovitejši sistem izterjave neplačanih preživnin z večjo represijo na dolžnike (prikrivanje dohodkov z namenom davčne utaje, učinkovitejši nadzor nad delom na črno)

- Če stike ne izvaja, drugi starš nima pravice do davčne olajšave.

- Izdelava okvirne lestvice višine preživnine glede na plačilne razrede, glede na vrednost skupnega premoženja in glede na otrokovo starost. Višina preživnine je določena takoj ob ločitvi družine.

- Ukinitev 48 urne prepovedi približevanja, prepoved mora biti doživljenska- trajna.

- Strožja obravnava nasilja, manj tolerance, ne zmanjševati resnosti nasilja in ga ne zanikati - za prepoved približevanja je dovolj že grožnja na življenje. Dovolj je že en sam napad.

- Ob kaznivih dejanjih nasilja v družini, ogrožanja varnosti, groženj, neplačevanja preživnine... vse pogojne kazni morajo vključevati varstveni nadzor.

- Upoštevanje otrokove želje- večji poudarek na projektu glas otroka, kot tisto najsvetejše in najpomembnejše. Skrbna izbira oseb za zagovorništvo z ustrezno izobrazbo in sposobnostjo empatije.

- Otrok se ne zaslišuje, ne na sodišču, ne na CSD, ne na policiji, niti se jih ne vabi na obravnave vse do polnoletnosti. Dodatne informacije se pridobijo in upoštevajo od pediatrov, vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih delavcev, psihologov na šoli,...

- Starš pri katerem otrok ne živi in ima z otrokom dogovorjene stike, je po zakonu dolžan priti po otroka, vzorno skrbeti zanj, ustvariti zanj prijetno življenjsko okolje, se družiti in biti vzgojitelj v korist otroka . V nasprotnem primeru je kaznovan in tudi stiki se, ob hudih kršitvah, prekinejo. Neizvajanje stikov se smatra kot zanemarjanje otroka s strani drugega starša in je kaznivo na pregon skrbnika.

- V kolikor se na stikih dogaja nasilje in otrok več noče na stike, se ti ukinejo.

- Strožje kazni in poostreni kriteriji sojenja nasilnežu ( dovolj so indici, dokazani znaki nasilja ). Kako je ravnal po odhodu žrtve - vključiti to v presojanje. V primeru telesnih poškodb sledi zaporna kazen brez dodatnih vprašanj in pojasnil.

- Pravica pritožbe nad sodbo v primeru nasilja, žrtvi ne sme biti odvzeta, tudi v primeru, da se tožilec strinja, da nasilja ni bilo.

- V kazenskem postopku sodeluje le eden državni tožilec.

- Stiki otroka z nasilnežem se ne izvajajo, dokler le ta ne opravi obvezne terapije pri psihiatru, terapije pri družinskem psihoterapevtu, morebitnega zdravljenja odvisnosti, prisostvuje predavanjem o nenasilni komunikaciji, predavanjem o posledicah nasilja,…ko vsi sodelujoči dajo pozitivno mnenje, takrat so možni stiki pod nadzorom in glede na mnenje strokovnjakov tudi redni stiki. Če se pojavijo kakršni- koli problemi, se stiki trajno prekinejo, brez možnosti ponovne vzpostavitve.

- Zakon: skrbnik mora dati otroka na stik, drugi starš pa ne rabi hoditi na stike je potrebno spremeniti.

- Žrtvi nasilja bi moral nasilnež plačati vse postopke: od ločitve do delitve premoženja, prav tako plačila izvedencev, ki so obvezno, avtomatično angažirani ob težjem primeru.

- Nasilnež lahko proti žrtvi sproži največ tri sodne procese. S to omejitvijo mu je onemogočeno ekonomsko nasilje in še dodatno podaljšano psihično nasilje.

- Izreku prepovedi približevanja sledi izrek o prisilni izselitvi v roku treh dni. Nasilnež si je dolžan poiskati stanovanje. V kolikor ne upošteva izreka, je dodatno finančno kaznovan. V tem času se žrtev nahaja v varni hiši.

- Stiki otroka z nerezidenčnim staršem niso otrokova dolžnost, temveč pravica. Pri tem je

treba zasledovati korist otrok.

- Do pravnomočnosti sodbe delitve premoženja, ki sledi v predpisanem roku, nima nasilnež nobene pravice do odškodnine uporabnine skupnega premoženja; za vsako poškodovanje skupne lastnine kazensko odgovarja.

POLICIJA:

- Izobraževanja na področju psihologije nasilnežev in nasilja, ter posledic za žrtve; večja pooblastila.

- Večja pooblastila in takojšnja ukrepanja že ob pojavu groženj; predvsem z besedami: UBIL TE BOM! Ob posredovanju dežurnega sodnika izrek tudi zaporne kazni, ne samo prepoved približevanja. Uporaba katerega koli orožja, na katerikoli način, se smatra kot težko kaznivo dejanje.

- Zaposlitev psihologa, ki se ukvarja z nasilneži in ga zadrži v zaporu dokler obstaja nevarnost, da bo prekršil prepoved približevanja žrtvi. V zaporu nasilnež dela.

- Takojšen izrek trajne prepovedi približevanja.

- Policist pokliče na CSD dežurno socialno delavko/v krizni center za psihično pomoč na licu mesta.

- Takojšnje ukrepanje ob majhnih nagajanjih bivšega partnerja po razvezi, kršitvi JRM , v primeru da eden ostane v skupni lastnini in ta še ni razdeljena avtomatsko nastane prepoved obremenitve in odtujitve. Visoke denarne kazni ob kršitvah in razveljavljena prodaja/prepis skupne lastnine.

- Večja doslednost pri delu, ne glede na to kdo je nasilnež in kdo ga pozna. Brez tolerance.

- Redno in dokumentirano izvajanje kontrol ( kontaktiranje/obisk žrtve) v času prepovedi približevanja in ukrepanje v primeru kršitev.

- Nuditi žrtvam vso potrebno zaščito, tudi ko obstaja zgolj sum za nasilje v družini.

- Vsakokratna dosledna obravnava tudi takrat, ko žrtev kliče na PP že n-tič. Ko več ne kliče- uradno nasilja ni.

- Policisti morajo biti sposobni prepoznati neupravičenost prijav nasilnežev, v smislu maščevalnih ukrepov bivši partnerki in skritega nadzora.

- Tesnejše in učinkovitejše sodelovanje s CSD in sodiščem.

- Policistovi zapiski/poročilo in ostali dokazi se priložijo v sodni spis.

CSD:

- Kriterij za zaposlovanje na operativnem delu CSD (varuhi) je zelo visok: ustrezna izobrazba psihološke smeri, testiranje usposobljenosti, sposobnosti empatije in primernosti za tovrstno delo tudi glede osebnih življenjskih izkušenj, prioriteto imajo osebe, ki so tudi same doživele nasilje in se mu uprle.

- Varuhi so podaljšana roka sodišča in policije, ter nudijo terapevtsko pomoč in so dodeljeni žrtvi ob samem pojavu nasilja. Jo spremljajo in usmerjajo, ter skrbijo za to, da žrtve čim prej zaživijo normalno življenje brez novih čustvenih ran in dobijo vso potrebno pomoč in informacije, če žrtev ni v varni hiši/kriznem centru.

- Varuhi v varnih hišah opravljajo 24 urno dežurstvo, tako po telefonu, kot fizična prisotnost ob žrtvi na terenu.

- Funkcioniranje varne hiše kot mini podjetja, ideja za podjetništvo ( možnost zaposlitve žrtve)- pridobitev ekonomske samostojnosti žrtve, samooskrba varne hiše-finančna neodvisnost od države.

- Sodelovanje varuhov s policijo, s sodiščem, s šolo, z vrtci, z zavodom za zaposlovanje, z delodajalcem, izvedenci, pravniki, nevladnimi organizacijami…

- V primeru izreka prepovedi približevanja, policija žrtve nemudoma nastani v varni hiši, kjer ostanejo en teden , dokler se nasilnež ne odseli iz skupnega stanovanja- 3 dni, oz. ostanejo dlje po presoji varuha.

- Po izselitvi iz varne hiše je varuh v rednem stiku z žrtvijo in jo spremlja več let zapored glede na potrebe, lahko tudi vse do polnoletnosti otrok.

- Varuh lahko zaključi in po potrebi ponovno vzpostavi nadzor nad varnostjo žrtve, če obstaja grožnja, oz. sum nasilja ali pa so razmere v zvezi s stiki neprimerne.

- Varuh opravlja tudi (ob evidentiranem nasilju/alkoholizmu v družini) večkraten nenapovedan nadzor nad stiki in izvajanju le teh, skozi celotno obdobje do polnoletnosti otrok.

- Varuh s svojo doslednostjo in monitoringom spremlja žrtev.

- Varuh zapiše svoje izvedensko mnenje, saj je tisti, ki najbolje pozna razmere.

- Varuh je ključen pri ponovni vzpostavitvi stikov otrok z nasilnežem, po pozitivno opravljenih obveznostih in nalogah.

- Na enem mestu žrtev pridobi vse informacije o možnostih finančne, psihične in druge pomoči.

SODNI IZVEDENCI:

- Omejitev višine izvedenine na znesek 500 eur; pričanje izvedenca na sodišču plača le tisti, ki ga je zahteval. Rok do oddaje mnenja je maksimalno dva meseca.

- Omejitev dolžine zapisa na 2 strani A4 formata, ki zajema bistvo; navede tudi, kar se njemu zdi pomembno, ne le strogo odgovori na sodnikova vprašanja. Jasno napišejo potrebno diagnozo (osebnostna motnja/alkoholizem,...).

- Izdelava novega koncepta in sodobnih tehnik prepoznavanja osebnosti nasilneža brez uporabe že davno zastarelih tehnik.

- Minimalno tri osebne obravnave z vsako stranko.

NEVLADNE ORGANIZACIJE:

- Povezava z varuhi.

- Večja finančna podpora nevladnim organizacijam.

- Nevladne organizacije so tiste, ki

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si