Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

vse kazni in nagrade morajo biti progresivne

4337 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

dan ko bo človek ki petnajstič vozi pijan vržen v zapor za pet let zaradi ogrožanja varnosti bo en dan bližje državi v kateri bomo rajši živeli. torej vsak isti prekršek bi moral biti vsaj enkrat ostrejši. nikomur ne koristi da nas ogrožajo bedaki. tukaj bi opozoril še na problem da policija ne aretira gospodarstvenikov ki kršijo zakon kot recimo hilda tovšak ki ne plačuje prispevkov svojim zaposlenim. po mojem mnenju vsak ki krši zakon je kriminalec ne glede na stopnjo prekrška bi morale biti progresivne kazni za VSE! če ste za progresivnost in aretacije kršiteljev zakona podprite moj predlog.

11 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR H histerik16 23 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 5. 2010

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi z navedenim predlogom je treba najprej ločiti med: - predpisovanjem kazni - in odmero kazni.

Pri predpisovanju kazni se praviloma sledi t.i. »namenu kaznovanja«, ki ga Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09, v nadaljevanju: Kazenski zakonik) sicer izrecno ne določa. Namen kazni (oz. kaznovanja) je generalno preventivni in specialno preventivni ter tudi povračilni. Generalno preventivni namen se kaže v tem, da naj bi kazen vzgojno vplivala na ljudi, da ne bi izvrševali kaznivih dejanj. Specialno preventivni namen se kaže kot možnost, da se storilca med izvrševanjem kazni poboljša in da zato ne stori več kaznivih dejanj. Povračilnost kazni pa se kaže zlasti v moralni obsodbi storilčevega vedenja.

Odmera kazni je odločitev vsakega posameznega sodnika v konkretni zadevi, saj so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Sodniki pri odmeri kazni upoštevajo obteževalne in olajševalne okoliščine. Kazen je treba odmeriti v sorazmerju s težo kaznivega dejanja, vendar pa višina kazni ne sme preiti stopnje in obsega krivde, ker bi bila sicer kršena pravičnost kot eno izmed temeljnih vodil kazenskega prava.

Ministrstvo za pravosodje na podlagi zgoraj navedenega meni, da predlog 654 ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je presplošen in tudi nejasen, nanaša pa se predvsem na kaznovanje povratnikov. V tretjem odstavku 49. člena Kazenskega zakonika je namreč že določeno, da sodišče pri odmeri kazni storilcu, ki je storil kaznivo dejanje, potem ko je že bil pravnomočno obsojen, ali pa je kazen prestal oziroma je zastarala ali pa mu je bila odpuščena (povratek), upošteva zlasti, ali je bilo prejšnje dejanje iste vrste kot novo, ali sta bili obe dejanji storjeni iz enakih nagibov in koliko časa je poteklo od prejšnje obsodbe oziroma od prestane, odpuščene ali zastarane kazni.

Priloge:

Komentarji