28. 4. 2015
Odziv Ministrstva za delo. družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Evropi obstajajo štirje različni modeli urejanja prostitucije, ki so odvisni od tolerance posamezne države do prostitucije, ki se odvija na prostem, prostitucije, ki se odvija v zaprtih prostorih ter do prepovedi oziroma sprejetja obratovanja javnih hiš. To so regulacijski, prohibicionistični, abolicionistični in novi abolicionistični model. Pristop k zakonskemu urejanju pogojujejo razlogi, zaradi katerih se država odloči za sprejetje določenega modela.
Slovenija se po obstoječi pravni ureditvi in praksi na področju prostitucije uvršča med države, ki to dejavnost, razen nekaterih z njo povezanih dejanj, ki so kazniva ali opredeljena kot prekršek, dovoljuje, prostitucije kot poklica in dejavnosti pa pravno ne regulira. Gre za t.i. abolicionistični model.
V Sloveniji celovite raziskave o razsežnosti prostitucije, udeleženkah in udeležencih v tej dejavnosti, torej ponudnicah in ponudnikih storitev, posrednicah oziroma posrednikih v tem poslu, in strankah, torej uporabnikih in uporabnicah plačljive spolnosti, razlogih, ki so jih vodili v opravljanje te dejavnosti, ipd. nimamo. Po nekaterih podatkih in ocenah se večina prostitucije v Sloveniji odvija na prikrit in nenadzorovan način in poteka večinoma neopazno. Ulične prostitucije oziroma prostitucije na prostem ni, za razliko od nekaterih držav kot npr. Nizozemske. Po dosegljivih ocenah je večina prostitutk domačega porekla, ki delo velikokrat opravljajo v lastniških stanovanjih. Prihodek, ki ga prislužijo s prostitucijo, pomeni zanje predvsem dodaten vir zaslužka, kar pa posledično pomeni, da se jih večina najverjetneje ne bi želelo registrirati. Poleg omenjenega pomeni registracija tudi javno stigmatizacijo, kar v razmeroma majhni državi predstavlja velik problem. Brez celovite raziskave kot tudi razprave bi lahko koraki v napačno smer prinesli več negativnih kot pozitivnih posledic, saj ni mogoče preprosto odpreti javnih hiš in pobirati davkov.
Zakonski ukrepi v državah članicah EU, pa tudi drugod po svetu, večinoma niso privedli do realizacije ciljev, zaradi katerih so bili uvedeni. Tako v državah, v katerih so prostitucijo regulirali, kot v državah, v katerih so jo prepovedali, se še vedno srečujejo z visokim deležem prostitucije, ki se opravlja v neregistriranem sektorju, visoko stopnjo nasilja ter drugimi oblikami izkoriščanja. Zato na primer v državah z dolgoletno politiko pravnega urejanja prostitucije (npr. Nizozemska, Avstrija, Nemčija, Švedska), preučujejo ali pripravljajo spremembe zakonskih predpisov ter vzporedno vzpostavljajo ali krepijo celovite programe svetovanja, pomoči in podpore prostitutkam, ki želijo opustiti ta poklic ter v ta namen povečujejo javna sredstva za financiranje teh programov. Prav tako v državah, ki imajo prostitucijo dovoljeno oz. zakonsko regulirano, je odstotek prostitutk, ki svojo dejavnost prijavijo, zelo nizek (okoli 80-90 odstotkov prostitutk naj bi delo opravljalo v neregistriranem sektorju), kar pomeni, da je kljub regulaciji še vedno večji delež prostitucije nenadzorovan. Veliko je prostitucije, ki se opravlja na nižji ravni, zlasti ulična in izložbena, kar je povezano s slabimi delovnimi razmerami, nizkim plačilom, izpostavljenostjo nasilju itd. Med osebami, ki opravljajo delo prostitutk je veliko migrantk. V Avstriji naj bi bilo po raziskavi iz leta 2010 (TAMPEP) med prostitiutkami 78 % tujk. V zadnjem obdobju narašča predvsem število prostitutk nigerijskega porekla, ki so žrtve trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije.
Glede na to, da regulacija prostitucije v posameznih državah ni prinesla konkretnih izboljšav v smislu izboljšanja položaja prostitutk, zmanjšanja obsega prostitucije in preprečevanja dela na črno, ocenjujemo, da je bolje ohraniti obstoječi sistem, ob posameznih izboljšavah v smeri večje zaščite mladoletnih oseb in prostitutk pred zlorabami ter izboljšanja standardov s področja človekovih pravic.
Če je v tej državi največji problem to, da nezaposlene matere "delajo" na črno, potem smo prava Indija Koromandija.
PROTI!!!!!
Ne me razumeti narobe, nimam nic proti prostituciji in v bistvu si zelim, da se legalizira, toda ne na tak nacin, da se placuje davke, saj prostitucija naj ostane kot delo na crno!!!
Podpiram delo na crno in zelim, da se legalizira delo na crno, da lahko ljudje delajo vec stvari na crno in se jih neha preganjati. Obdavcevanje prostitucije pa je absurd, ker potem bi se se bolj izkoriscalo ljudi.
V Nemčiji, kjer je prostitucija legalizirana, so s tem žal samo uzakonili nesramno in nizkotno izkoriščanje žensk, večinoma priseljenk, ki morajo v teh bordelih delati po 20 ur na dan za manj kot našo minimalno plačo. Strankam je dovoljeno početi vse, kar jim pade na pamet. Ker je storitev poceni, stranke v Nemčijo pripotujejo s poceni prevoznikom in si dajejo duška. Ker te ustanove delujejo popolnoma legalno, dekleta pa so ustrahovana in ne znajo jezika, je oblastem skoraj nemogoče karkoli narediti. Druga težava je, da morajo njihovi zavodi tja napotovati brezposelne ženske. Mislim, da si prostitucijo predstavljamo čisto preveč romantično. Čedno dekle je samo holivudski film. Za zdaj ni ureditve, ki bi preprečevala zlorabe in bogatenje peščice brezvestnih trgovcev z belim blagom.
Te ustanove delujejo popolnoma legalno, in to tako, da delajo 20 ur na dan za manj kot 1 EUR na uro? In oblasti ne morejo narediti nič?
Malo realnosti, prosim....
Člankov o tem je na netu, kolikor hočeš. Nemčija je ena najhujših držav, kar se tiče trgovine z belim blagom, in večina teh ljudi konča v prostituciji. Pa ne kot uradno zaposlene prostitutke. V nekaterih bordelih imaš enotno vstopnino od 50 do 100 evrov in seksaš po mili volji, dokler zmoreš. Kako si ob taki tarifi predstavljaš spoštovanje delovne zakonodaje in solidno plačo s prispevki in davki vred? Ker se to lahko po novem dogaja v legalno odprtih hišah, je nadzor kvečjemu toliko težji. Dosedanje izkušnje z legalizacijo ne govorijo v prid temu. Bi si želela, da bi, seveda, ker se mi trgovanje z ljudmi in izkoriščanje naivnih deklet - tudi ugrabljanje, ne samo izkoriščanje - upira. Ampak legalizacija je to samo še poslabšala.
Na netu imaš tudi kup zgodb o chemtrailih, pa o tem, kako so Američani sami porušili WTC, pa kako niso niti oni niti Rusi nikoli pristali na Luni, pa o tem, kako ura rojstva numerološko oblikuje celotno življenje posameznika.
To, da nekaj piše na netu, še ne pomeni, da je res. In jaz si upam trditi, da to, da v nemških bordelih prostitutke čisto legalno delajo za manj kot 1 EUR/uro, preprosto ni res.
Ker se s prostitucijo največ ukvarja ženski spol, bi bilo tudi najbolj primerno, da se izjasnijo tiste, ki se s tem ukvarjajo iz nuje ali česa drugega, kako urediti ta problem, ker iz lastnega položaja poznajo rešitve.
Pobiranje denarja iz naslova obdavčitve prostitucije pa sigurno ne sme in ne more biti glavna tema pri tem področju ampak ljudje, ki so v tem.
Podpiram predlog. Sicer ne iz kakšnih socialnih razlogov, kot jih navaja predlagatelj, temveč zato, ker se države ne bi smela ukvarjati s tem, kar po lastni volji počneta dve odrasli osebi, v kolikor ne delata škode družbi ali tretji osebi.
Z legalizacijo prostitucije se ne strinjam zato, ker ne reši glavnega problema in to je velik problem brezposelnosti. Dejstvo je, da večina tistih, ki si morajo na ta način služiti denar tega ne počnejo zaradi zabave ampak ker morajo.
Problem je, ker je socialna podpora prenizka, da bi se brezposelni lahko preživeli z njo, kar je tudi sicer namen tako nizke denarne socialne pomoči, po drugi strani pa je vedno težje si najdi službo oziroma bolje rečeno redno plačano službo, ker se že dogaja, da niti tisti, ki so zaposleni, ne dobijo plače ali pa prejemajo minimalno, ki ravno tako ne zagotavlja več preživetja. Tu je treba omeniti še vse tiste, ki niso v nobenih evidencah in ne prejemajo nobenih dohodkov, ki se morajo znajti kakor vedo in znajo. To vse skupaj pa vodi k sivi ekonomiji in kriminalu.
S prostitucijo se niti približno ne ukvarjajo zgolj tisti, ki to potrebujejo za preživetje.
Jaz pa predlagam 20 let težke ječe z izgubo državljanskih pravic in prisilnim delom ob kruhu in vodi ter temnico ob vikendih. Marsikaj lahko predlagamo, je pa tako, da je vse predlagano zgolj še slabše od že obstoječega.
Avstrija sicer nima uradno legalizirane prostitucije in so te zadeve spretno prikrite pod drugimi približno podobnimi dejavnostmi. So to dokaj uspešno spravili s ceste. Se je prepovedano javno ponujati oz. biti "namiguša". Ne rečem pa, da vsi ne vedo zakaj se gre. Verjemite, da si ničesar podobnega ne želim v našem okolju. Pa imamo kar nekaj lokalov s podobno vsebino in kup zvodniko (zuhalterjev). Policija včasih ukrepa včasih pa to traja predolgo, ker je potrebno pridobiti dokaze zoper lastnika oz. se gospodične prodajajo in ponujajo kar na lastno pest (vsaj tako potem trdijo na sodišču).
Sicer pa sem se danes zjutraj vrnil iz Bruslja in Nizozemske. Tam imajo "red light district". Gospe so visoko usposobljene profesionalke, si same plačujejo socijalno in pokojninsko zavarovanje, hodijo na fitnes in plavanje... Imamo pa tudi tam še vedno ulično ponudbo, kjer so povečini na razpolago narkomanke, razne begunke iz S. Afrike ipd., seveda za sorazmerno nižjo ceno. Policija se seveda trudi po svojih močeh. Prav enako je tudi v vam ljubi Avstriji. Tudi tam boste lahko opazili zvečer gospe na ulici, ki se sicer malo skrivajo (zlasti pred policijo). Povečini gre za narkomanke in begunke ter brezposelne. Toplo odsvetujem, ker se boste tudi sami bedno počutili (preganjano). Potem imate še lokale, nekakšne kafiče z rdečimi lučkami. Gospe vam delajo družbo, vas zmasirajo, popijejo kaj z vami..(ostalo naprej je skrivnost!).. Glede vrednosti tistih zdravniških pregledov ne dam roko v ogenj. Sam se spominjam nekega študenta medicine, ki je obiskal enega izmed takšnih renomiranih lokalov in potem dobil diskretno obvestilo iz sistematskega zdravniškega pregleda za študente. Potem imamo še privatne klube preko vez in poznanstev z "vijoličastimi" vstopnicami. Tam vas pričakujejo npr. Liebe studentin (faksa še od blizu niso videle) pa kakšne egzotične gospe iz Nigerije (temne kot noč - tako da kakšni ekcemi, rdečice itd. niti niso vidni). Potem so seveda še top modeli kamor pa mi navadni Slovenci nimamo vstopa. Sicer je pa tako, da praviloma te nobena od gospa ne zavrne vendar če ji nisi simpatičen (ti Balkanac a ona Austrijanka) ti postavi dvojno tarifo in se potem odloči sam. "Nema para, nema ljubavi!"
Najbolj bedno pa je, seveda, če se zvečer (po 20-ti uri) zapeljete na rondoje (krožni promet, izvozi) avtocest v Italijii. Lahko že kar kmalu naprej od meje proti Udinam ali od Trsta proti Benetkam. Povsod boste videli Nigerijke (so precej visoke rasti) in ostale Afričanke (storitev v vašem avtu ali bližnjemu grmu). Mi moj znanec, ki je bil pred časom na seminarju v Mestrah (pristnišče poleg Benetk) pove, da pridejo Romunke in Romkinje že ob 11 uri dopoldan v industrijsko cono. Storitev je od 20 € do 50 €, odvisno od vrste usluge. Menda kar v kombiju.
Seveda si lahko le želimo, da se nobeni ženski ne bi bilo potrebno prodajati iz eksistečnih razlogov (najmanj še samohranilkam). Pa lepo se imejte. Včasih zadostuje tudi kakšno pivo in je luštno, brez prijateljic noči (potem boli glava še bolj in denarnica je zjutraj prazna; želja pa še vedno ostane).