1. 10. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zdajšnja ureditev sistema pravic iz javnih sredstev je določena s procesnim Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) ter materialnimi zakoni (npr. Zakonom o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22) itd.).
Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ZUPJS, in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, določeni s predpisi, ki urejajo posamezno pravico.
Pravice iz javnih sredstev so pravice, odvisne od materialnega položaja osebe oziroma družine. Veljavni ZUPJS z namenom enotnega ugotavljanja materialnega položaja določa:
- krog oseb, ki se upoštevajo;
- dohodke in neto princip pri njihovem upoštevanju ter način ugotavljanja dohodkov;
- premoženje in način upoštevanja premoženja.
Pri tem se upoštevajo dohodki in premoženje vseh oseb, določenih z ZUPJS.
ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja loči med letnimi pravicami iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice, subvencija kosila) in mesečnimi pravicami iz javnih sredstev (npr. denarna socialna pomoč).
V dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se v skladu z 12. členom ZUPJS poleg obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, štejejo tudi drugi, z zakonom izrecno navedeni dohodki in prejemki.
Pri upoštevanju dohodka ZUPJS izhaja iz neto razpoložljivega dohodka. Kot neto dohodki so opredeljeni dohodki in prejemki po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.
Pri presoji materialnega položaja posameznika oziroma družine pri letnih pravicah iz javnih sredstev se v skladu s 15. členom ZUPJS primarno upoštevaj dohodki, s katerimi je družina razpolagala v preteklem letu. Kadar v času odločanja podatki o dohodkih za preteklo leto še niso na voljo, se upoštevajo dohodki za predpreteklo leto.
15. člena ZUPJS določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek, na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek). Ne glede na drugi odstavek tega člena se pri upravičencih do denarne socialne pomoči upoštevajo le njihovi tekoči dohodki, ne glede na to, ali so v preteklem letu imeli periodične dohodke iz 8. točke 3. člena tega zakona (osmi odstavek). Tekoči dohodki so periodični dohodki iz 8. točke 3. člena tega zakona, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven, in dohodki iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice (deveti odstavek). Podrobnejši način upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za socialne zadeve (deseti odstavek).
Podrobnejši način upoštevanja obdavčljivih in drugih dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, je zdaj določen s Pravilnikom o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14).
Kot tekoči dohodki se v skladu s sedmim odstavkom 3. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev štejejo periodični dohodki, preračunani na letno raven. Dohodki, ki se upoštevajo na podlagi podatkov iz tekočega leta, se v skladu s 4.b členom istega pravilnika preračunajo na letno raven tako, da se tekoči mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta. Navedeni preračun je potreben, saj se pri ugotavljanju materialnega položaja za ugotavljanje upravičenosti do pravice iz javnih sredstev upoštevajo dohodki na letni ravni, ki se potem na podlagi 20. člena ZUPJS, delijo s številom oseb in številom 12, torej se dejansko upošteva mesečni znesek plače.
Tekoči dohodki se v skladu z zgoraj navedenim upoštevajo:
- če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu;
- če gre za spremembo vrste periodičnega dohodka, se ugotavlja dohodek v mesecu pred vložitvijo vloge, v mesecu vložitve vloge oziroma v mesecu po vložitvi vloge;
- če gre za upravičenca do denarne socialne pomoči;
- preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20 odstotkov višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda, denarna socialna pomoč (brez izredne denarne socialne pomoči), varstveni dodatek ter državna štipendija, zmanjšana za znesek, ki je enak dodatku za bivanje, dodatku za uspeh in dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami, se upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.
ZUPJS in Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ločita med štirimi različnimi načini upoštevanja tekočih dohodkov:
- iz meseca pred mesecem vložitve vloge;
- iz meseca vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je stranka dohodek začela prejemati v mesecu vložitve vloge);
- za prvi polni mesec (če se tekoči dohodek začne prejemati sredi meseca, se kot višina tekočega dohodka upošteva višina dohodka za prvi celotni mesec);
- v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice, pri upoštevanju preživnine, otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije kot dohodek.
Veljavni ZUPJS omogoča tudi upoštevanje sprememb okoliščin oziroma omogoča vzpostavitev stanja, ki ustreza pravemu materialnemu položaju družine, in sicer tako med upravičenostjo do pravice iz javnih sredstev kot tudi pri odločanju o upravičenosti do pravice same (na podlagi vloge stranke ali na podlagi preverjanja izpolnjevanja pogojev za podaljšanje pravice s strani centra za socialno delo). Kot ključna sprememba za letne pravice iz javnih sredstev je določena sprememba vrste periodičnega dohodka (izguba ali začetek prejemanja plače skupaj z regresom, nadomestila plače, pokojnine, nadomestila in drugih dohodkov iz obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka, preživnine, delnega plačila za izgubljeni dohodek, nadomestila za invalidnost in sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas). Posebni primeri upoštevanja sprememb dohodka pri odločanju o upravičenosti do pravice same (na podlagi vloge stranke ali na podlagi preverjanja izpolnjevanja pogojev za podaljšanje pravice s strani centra za socialno delo) so urejeni s Pravilnikom o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev.
Tako veljavni ZUPJS, kot že omenjeno zgoraj, določa, da kadar je pri ugotavljanju upravičenosti do letne pravice iz javnih sredstev iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. Za že dodeljene pravice iz javnih sredstev ZUPJS določa, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev.
Določena je dolžnost centra za socialno delo, da mora ves čas trajanja pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile zakonsko določene spremembe, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali je upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, in začeti postopek po uradni dolžnosti.
Upravičenec do letnih pravic iz javnih sredstev mora centru za socialno delo sporočiti zakonsko določene spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, in sicer spremembo števila oseb ali upravičencev, spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod, spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta in spremembo vrste periodičnega dohodka (tj. izguba ali začetek prejemanja plače skupaj z regresom, nadomestila plače, pokojnine, nadomestila in drugih dohodkov iz obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka, preživnine, delnega plačila za izgubljeni dohodek, nadomestila za invalidnost in sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas), pri državni štipendiji pa tudi druge okoliščine, ki po zakonu, ki ureja štipendiranje, vplivajo na to pravico, v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.
Veljavni ZUPJS izrecno ne določa, da je sprememba v višini istovrstnega dohodka razlog za spremembo (npr. sprememba delodajalca in prehod na nižjo plačo). Je pa to določila sodna praksa, ki pravi, da se za izgubo periodičnega dohodka po 13. členu ZUPJS (določa, da se dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov) šteje tudi bistveno znižanje istovrstnega dohodka (npr. prejemanje bistveno nižje plače). Ta sprememba se zdaj upošteva na zahtevo (ob vlogi) oziroma pritožbo stranke. Stranka lahko torej kot spremembo uveljavlja tudi bistveno znižanje višine plače.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti najprej pojasnjuje, da je Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev podzakonski akt oziroma predpis, izdan na podlagi desetega odstavka 15. člena ZUPJS. V skladu z ustavnim načelom zakonitosti morajo biti pravni akti nižje veljave (to so tudi podzakonski predpisi) skladni z zakoni, saj se sprejemajo za izvrševanje zakona. Podzakonski akti v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi, temveč smejo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb. Navedeno pomeni, da sprememba Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ni možna brez spremembe 15. člena ZUPJS, ki predstavlja zakonski okvir za definicijo in način upoštevanja tekočega dohodka.
Nadalje ministrstvo ugotavlja, da veljavna ureditev, ki določa postopek ugotavljanja materialnega položaja za potrebe ugotavljanja upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev posameznika oziroma družine, omogoča upoštevanje spremembe in izdajo nove odločbe tudi v primeru bistvenega znižanja plače oziroma izplačevanja plače vsaj tri mesece v nižjem znesku oziroma znesku, ki občutno poslabša materialni položaj družine, tj. če vpliva na uvrstitev v drug dohodkovni razred družine.
Navedeno pomeni, da lahko stranka, pri ugotavljanju materialnega položaja katere se je upošteval tekoči dohodek (npr. plača z nadurnim delom), po preteku treh mesecev uveljavlja spremembo, tj. da prejema nižjo plačo, ker ne opravlja več nadurnega dela. Ministrstvo pri tem opozarja, da če se je posameznemu družinskemu članu družine zaradi znižanja dohodka (plače) bistveno poslabšal materialni položaj, to nujno ne pomeni, da se je bistveno poslabšal materialni položaj celotne družine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se namreč upošteva materialni položaj družine kot celote, in ne samo posameznega družinskega člana.
Kljub bistvenemu poslabšanju materialnega položaja družinskega člana, je zato lahko družina glede na določbe ZUPJS upravičena do enake (ali celo nižje) višine pravice, ki ji je bila dodeljena s prvotno odločbo.
Glede na navedeno predlog predlagatelja ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.